Franja

Adam [ǽdəm] samostalnik
Adam, prvi človek

Adam's ale (ali wine) voda
Adam's apple anatomija Adamovo jabolko
not to know s.o. from Adam sploh koga ne poznati

Adam Adam

Adamovo jabolko anatomija Adam's apple
v Adamovi obleki in the altogether; humoristično in one's birthday suit

Adam moški spol (-a …) Adam

Àdam m, Àdām -áma m (hebr.) Adam: od -a i Eve, od Eve i -a od davnih časov, od prastarih časov

Ádam (-a) m bibl. Adamo

Adamo m biblijsko Adam:
i figli, il seme d'Adamo Adamovi sinovi, Adamovi otroci, ljudje, človeški rod
da Adamo in qua od Adama, od zmeraj, od pradavnih časov
costume d'Adamo Adamov kostum, nagota
pomo d'Adamo anat. Adamovo jabolko

Adán moški spol Adam

estar hecho un Adán v capah se okrog potepati

Adamov (-a, -o) svoj. prid. Adams, Adam's, von Adam
Adamovo jabolko anatomija der Adamsapfel
v Adamovovem kostimu (gol) im Adamskostüm

downward(s) [dáunwəd(z)] prislov
navzdol

downward(s) from Adam, from Adam downward(s) od Adama, že od nekdaj

Ev|a [é] ženski spol (-e …) Eva; figurativno die Eva
od Adama in Eve seit Adam und Eva

ēvolvō -ere -volvī -volūtum

I.

1. valiti iz (s) česa, izvaliti, odvaliti, kotaliti iz (s) česa: arbusta Lucr., conatur iactas evolvere silvas O., debuerant fusos evolŭisse (gl. opombo) meos O. napresti, spresti (prim.: seriem fatorum evolvere Cl. presti), evolvere saxa lacertis Lucan., per humum evolvuntur T. po tleh se ven valijo. Od kod? z abl.: aut terrā aut mari … evolvam id argentum tibi Pl., fumus specu evolutus Cu. ki se je vzvalil, evolvere cadavera plenis turribus Lucan., arcano membra cubili Sil. (o kači); z ex: ex aequore rotantes equos O. (o Titanu), evolutus ex tuguriis fumus Cu.; occ.
a) odevalo komu odtegniti, odvzeti: opertum amiculo evolvere Petr.; pren.: evolutus illis integumentis dissimulationis Ci. = razkrinkan.
b) (vodovje) izlivati, iztakati: Araxes amnis … aquas … evolvit in Medum Cu., crebros ex alto fluctūs in litus evolvere Cu. zaganjati … valove ob … ; refl.: Plin., nec evolvere posset in mare se Xanthus V. izlivati se, evolvere se extra munimenta Cu.; pren.: aures quoque militum dicta ferocia evolvebantur L.
c) česa očistiti: panicum … evolutum furfure Plin.

2. pren.
a) se evolvere ali evolvi izmotati se, izviti se: se ex his turbis, hac re se omni turbā evolvere T., periculo evolutus abscessit Amm.
b) pregnati iz (s) česa, izpodriniti: illos ex praeda L. odvzeti jim plen, evoluti bonis Sen. ph., evolutus sede patriā rebusque summis T.

— II.

1. odvi(ja)ti, razvi(ja)ti, razmotati, razgrniti (razgrinjati): anguis repente evoluta L., evolvit vestes saevi matrona tyranni O.; occ. knjižne zvitke odvi(ja)ti, razvi(ja)ti, razganiti (razgibati), od tod brati, prebirati, (pre)čitati, preučiti (preučevati): volumen epistularum Ci. ep., volumina Q., evolve diligenter eius librum Ci., evolvere poëtas Ci., tempora si fastosque velis evolvere mundi H., versūs evolvere molles O., evolvere auctores Q., Suet., P. Veg., libellos Suet., librum magna ex parte Plin. iun., in evellenda antiquitate T.

2. pren.
a) razviti, med. razviti se = preteči: ex (od) Adam multi anni evoluti sunt Aug., dies evolutus Amm.
b) razvi(ja)ti = razjasniti (razjasnjevati), razložiti (razlagati), opis(ov)ati, pripovedovati: Lucr., Cat., sui complicatam notionem Ci., naturam rerum Ci., id exputando Corn., rem propositam Q.; pesn.: (Musae) mecum ingentes oras evolvite belli V. (po Enn.) razvijte vojno od … začetka do konca, quae postquam evolvit O., evolvere seriem fati O., arcana deûm, tristia fata, tot funera verbis Sil. Od tod adv. pt. pf. ēvolutē jasno: evolute dicere Boet.
c) premisliti (premišljati), preudariti (preudarjati): illum … perhibent … gelidis haec evolvisse sub antris V., quaestum pectore Val. Fl., tecum ipsa nunc evolve femineos dolos Sen. tr., promissa evolvere somni Sil., dum istaec apud me evolvo Min.
č) izvedeti, doumeti, dognati: exitum (criminis) Ci.

Opomba: Evoluam (četverozložno): Cat.; evoluisse (peterozložno): O., Pr.

fourchette [-šɛt] féminin (jedilne) vilice; (populaire)

fourchette du père Adam prsti
fourchette à quatre dents štirizobe vilice
fourchette à dessert, à poisson, à gâteaux vilice za poobedek, ribe, kolače
fourchette de téléphone vilice pri telefonu
belle fourchette (figuré) dober, velik jedec
avoir un joli coup de fourchette, être une belle fourchette jesti z velikim tekom
jouer de la fourchette krepko seči po jedi
prendre en fourchette zagozditi avto med dve vozili

jájce egg; anatomija testicle

mehko kuhano jájce sofboiled (ali gently boiled) egg
trdo kuhano jájce hard-boiled egg
gnilo jájce rotten (ali addled) egg
ocvrto jájce fried egg
sveže jájce fresh egg, newlaid egg
surovo jájce raw egg
skrknjeno jájce poached egg
staro jájce stale egg
umešana jájca scrambled eggs
nadevano jájce stuffed boiled egg
jájci na toastu žargon Adam and Eve on a raft
jájce v prahu powdered egg
iskati dlako v jájcu (figurativno) to split hairs
hoditi kot po jájcih (zelo oprezno) to tread warily
leči jájca to lay eggs
slična sta si kot jájce jájcu they are as like as two peas
podoben ti je kot jájce jájcu he is the dead spit and image or you
izleči se iz jájca to be hatched; to hatch
obmetavati koga z gnilimi jájci to throw rotten eggs at someone, to pelt someone with rotten eggs

know^*2 [nóu]

1. prehodni glagol
vedeti, poznati, znati prepoznati; razpoznati, ločiti (from)

2. neprehodni glagol
vedeti (of za, o)
spoznati se (about na)

to know one's bussiness; ali to know a thing or two about, to know all about it, to know what is what, to know the ropes dobro se na kaj spoznati, vedeti vse o čem, biti izkušen v čem
to be known to biti komu znan
to be known as biti znan po čem
I know better than to nisem tako neumen, da bi
to know by heart znati na pamet
to know by sight poznati na videz
to know one from the other razločiti med dvema, razpoznati
to know a hawk from a handsaw biti dovolj bister
don't know him from Adam nimam pojma, kdo je
to get (ali come) to know spoznati, zvedeti
to let s.o. know sporočiti komu
to make known razglasiti, oznaniti
to make o.s. known to predstaviti se komu, seznaniti se s kom
to know one's own mind vedeti, kaj hočeš, ne omahovati
not to know what to make of a thing ne razumeti česa, ne znati si česa razložiti
not that I know ne da bi vedel, kolikor je meni znano ne
to know one's place vedeti, kje je komu mesto, ne riniti se naprej
to know one's way around znajti se, spoznati se
to know which side one's bread is buttered vedeti kdo ti reže kruh, vedeti, kaj ti koristi
to know from a bull's foot znati razlikovati, znati ločiti
before you know where you are hipoma, preden se zaveš
don't I know it! pa še kako to vem!
he wouldn't know (that) težko, da bi vedel, ne more vedeti
I would have you know that rad bi ti povedal, da; rad bi ti pojasnil
I have never known him to lie kolikor jaz vem, ni nikoli lagal
after I first knew him potem ko sem ga spoznal
he has known better days doživel je že boljše čase
I know of s.o. who vem za nekoga, ki
pogovorno not that I know of ne da bi vedel
pogovorno do (ali don't) you know? ali ni res?

lŭteus² 3 (lŭtum)

1.
a) iz greza (grezi), iz blata, iz ilovice: aedificium Plin., luteum opus fingit hirundo O. gnezdo, glebae Vitr. ilovnate grude, kosi ilovice.
b) pesn. glinen: toreuma Mart.
c) prstén: homo (= Adam) Prud.

2. blaten, blatnat, blatast: herus Pl., caput Rheni H., gallina luteis pedibus Plin., l. Vulcanus Iuv. umazan, sajav, sajast; pesn.: luteum ceromate corpus Mart. namazano, prevlečeno.

3. metaf. malopriden, ničvreden, malovreden: meretrix Pl., homo Ci., negotium Ci. malovredna reč, malenkost, Pelusiotas nos appellant et luteos Hier.

nuez (množina: nueces) ženski spol oreh, laški oreh; glasovalna kroglica

nuez (de Adám) Adamovo jabolko, grgavec
nuez de agallas šiška
nuez de coco kokosov oreh
nuez de especia, nuez moscada muškatni oreh
cara de nuez naguban obraz
apretar a uno la nuez koga (za)daviti
cascar nueces orehe treti
cascarle a uno las nueces po glavi koga tolči; koga s tehtnimi argumenti prisiliti k molku
mucho ruido, pocas nueces mnogo hrupa za nič

ob-audiō -īre -iī (ob in audīre) poslušen, pokoren, ubogljiv biti; abs.: Adam non obaudiit Tert., alicui Ap.; adj. pt. pr. obaudiēns -entis poslušen, pokoren, ubogljiv: quid obaudientius esse potest, quam ut … Ambr.

old¹ [óuld] pridevnik
star, postaran, starikav; zastarel, oguljen, ponošen; izkušen
sleng sijajen, odličen; obledel (barva), moten (barva)

the old stari ljudje
young aud old staro in mlado, vsi
as old as Adam (ali the hills) prastar
old bachelor zakrknjen samec
old boy stari prijatelj (zlasti v velelniku)
britanska angleščina, sleng old bean (ali egg, fellow, fruit, thing, top) "stari"
old bird star lisjak, premetenec
old man "stari" (mož, oče, predstojnik, kapitan ladje itd.)
old man of the sea vsiljivec, podrepnež
pogovorno my old man moj stari, moj mož
to put off the old man spremeniti način življenja
old woman "stara" (žena, mati, predstojnica itd.), bojazljivec, nergač
old hand (ali stager) izkušen človek ali delavec
to be an old hand at biti izkušen v čem
old hat zastarel
to grow old starati se
the same old excuse ista stara pesem
to have a good (ali fine, high) old time odlično se zabavati
an old head on young shoulders zrela pamet pri mladem človeku
the old country (ali home) stara domovina
old salt, old whale star, izkušen mornar
of old standing že dolgo v navadi, že zdavnaj uveden
sleng any old thing karkoli
britanska angleščina Old Lady of Threadneedle Street angleška narodna banka
ameriško Old Glory ameriška zastava
ameriško Old Man River vzdevek za reko Mississippi
old moon pojemajoč mesec

padre m

1. oče:
padre adottivo krušni oče
padre putativo domnevni oče
di padre in figlio iz roda v rod
fare da padre (a) biti komu kot oče
come un padre očetovsko
per via di padre po očetu

2. ekst. oče:
padre spirituale relig. spovednik, duhovni vodja
padre della patria oče naroda
Padri della Chiesa relig. cerkveni očetje

3.
padri pl. predniki:
il primo padre Adam

4. pren. oče, začetnik

5. relig. oče, redovnik:
Santo Padre Sveti oče
padri conciliari udeleženci koncila

6. pren. stvarnik

7. hist. patricij:
padre coscritto senator

parent, e [parɑ̃, t] adjectif soroden; masculin, féminin sorodnik, -ica; pluriel starši; predniki

parents par alliance sorodniki po svaštvu
parents spirituels boter in botra
nos premiers parents Adam in Eva
le français est parent de l'italien francoščina je sorodna z italijanščino
proches parents, parent éloignés bližnji, daljni sorodniki
traiter quelqu'un en parent pauvre s kom ne ravnati tako kot z drugimi, zapostavljati koga, mačehovsko ravnati s kom