ansa f
1. ročaj, roč, držaj:
vaso a due anse posoda z dvema ročema
2. pren. pretveza, povod:
dare ansa alla maldicenza dati povod za opravljanje
3. rečni okljuk
4. anat. vijuga:
ansa intestinale črevesna vijuga
Zadetki iskanja
- Ansa ženski spol Hansa
- A.N.S.A. kratica fAgenzia Nazionale Stampa Associata Državna agencija združenega tiska (italijanska tiskovna agencija)
- ānsa -ae, f
1. roč(aj), držaj: attritā pendebat cantharus ansā V., a. alvei, poculi, urcei O., rudentis Vitr. konec vrvi (z zanko), gubernaculi Vitr., staterae Vitr. škarje, v katerih se giblje prečka, ostii Petr. (železno) držalo ob vratih, crepidae Tib., Plin. ušesce ob podplatnem robu (skozi katero so se potegovali vezni jermeni); arhit. skoba, ki drži več kamnov skupaj: Vitr.
2. pren. povod, prilika: ansam quaerere Pl., quo plures det sibi tamquam ansas ad reprehendendum Ci., habere reprehensionis ansam aliquam Ci., sermonis ansas dare Ci. - držáj (-a) m
1. manico, maniglia; ansa, impugnatura:
držaj noža, vesla il manico del coltello, l'impugnatura del remo
2. ringhiera; corrimano; sostegno; appoggio
3. muz. corona - hálaš (-a) m žarg. ansa (di fiume)
- koléno (-a) n
1. anat. ginocchio (m pl. -chi; f pl. -chia):
posaditi si otroka na kolena prendere il bambino sulle ginocchia
kolena se mi šibijo, tresejo le ginocchia fanno giacomo giacomo
do kolen segajoče krilo gonna che arriva al ginocchio
gristi kolena arrampicarsi con le mani e i piedi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. upogniti pred kom kolena piegare il ginocchio davanti a qcn.
vulg. biti, stati do kolen v dreku essere nella merda fino al collo
pren. ne segati komu do kolen non giungere neppure alla caviglia di qcn.
poznati že od mladih kolen conoscere fin dall'infanzia
dati otroka čez kolena sculacciare il bambino
spraviti koga na kolena mettere in ginocchio qcn.
vreči se komu pred kolena mettersi in ginocchio davanti a qcn.
biti na kolenih essere vinto, prostrato
pejor. po kolenih se plaziti pred kom strisciare sulle ginocchia davanti a uno
2. teh. gomito (di un tubo)
3. pren. (krivina, zavoj) curva; ansa, meandro (di un fiume)
4. grado, linea di parentela:
bratranec v drugem kolenu cugino di 2o grado
5. adm.
knjigovodsko koleno barra - meánder (-dra) m
1. geogr. (okljuk) meandro, ansa
2. um. meandro - okljúk (-a) m
1. (ovinek, zavoj) curva
2. geogr. meandro, ansa - povòd (-óda) m motivo, movente, occasione, cagione, pretesto, materia; ansa; ekst. addentellato:
povod za zločin il movente del delitto
pren. povod za vojno, za spor casus belli
žalitev je povod za nove žalitve un'offesa è causa di nuove offese
dati povod za opravljanje dare pretesto alla maldicenza
iskati povod za opravičilo cercare un appiglio per giustificarsi
dati povod za sumničenje dare materia a sospetti
dati tehten povod dare, fornire un valido pretesto - pretvéza (-e) f pretesto; appicco, addentellato, ammennicolo; ansa; uncino; scusa, motivo, giustificazione;
dati pretvezo za opravljanje dare ansa alle maldicenze
iskati pretveze cercare dei pretesti, attaccare l'uncino
s pretvezo, da col pretesto di - ròč (rôča) m manico, maniglia, impugnatura, ansa:
posoda z dvema ročema vaso a due anse - ročáj (-a) m manico, maniglia; manubrio; ansa, orecchia (dell'anfora); gambo (del candeliere) passamano, corrimano, mancorrente, bracciolo:
ročaj noža, lopate manico del coltello, della zappa
šport. konj z ročaji cavallo con maniglie
anat. ročaj prsnice manubrio sternale
voj. ročaj samostrela teniere
ročaja naočnikov suste, stanghette degli occhiali - zánka (-e) f
1. cappio, laccio; fiocco:
ujeti zajca z zanko catturare una lepre al laccio
2. obrt. punto
3. elektr. ciclo:
histerezna zanka ciclo di isteresi
4. šport. boccola
5. pren. cappio, trappola:
imeti zanko okoli vratu avere il cappio al collo
nastaviti komu zanko tendere una trappola a qcn.
z begom rešiti se iz zanke sfuggire al patibolo, all'impiccagione
6. biol. ansa:
bakteriološka zanka ansa batteriologica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pasti policiji v zanke cadere nelle mani della polizia
alp. stopna zanka cappio da appoggio - zavòj (-ôja) m
1. curva, svolta; (reke) ansa:
zavoj v desno, v levo curva a destra, a sinistra
oster (cestni) zavoj tornante
2. pacco, involto:
odviti zavoj scartare, aprire il pacco
3. (ovitek) fascetta, striscia; (kuverta) busta
4. trg. confezione, scatola
5. crocchia (di capelli); film. bobina; spirale; (pri pisavi) svolazzo; strojn. (pri vijaku) passo
6. med. (povoj) fascia, benda
7. med. circonvoluzione:
možganski zavoj circonvoluzione cerebrale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šport. plužni zavoj spazzaneve
šport. smrtni zavoj (pri umetnostnem drsanju) spirale - zavójka (-e) f (zavita oblika, črta) spira, svolazzo; ekst. ansa, meandro (di fiume)
- ānsātus 3 (ānsa) ročnat: Varr., Col., hastae, tela Enn. ap. Macr. z ušesci; šalj. pren.: quis hic ansatus ambulat? Pl. ročnat(o) = podprt(o) z rokama.
- ānsula -ae, f (demin. ānsa) ročajček, obroček, zančica: Ap., Amm., Aug., Arn., Vulg.; poseb. podplatno ušesce (prim. ānsa): Val. Max., Sid.
- atterō (adterō) -ere -trīvī -trītum
1. drgniti kaj ob kaj: Cerberus leniter atterans caudam (sc. tibi) H. drgneč rep ob tebe; z dat.: spinetis se scabendi causā Plin. (o oslu) čohati se ob..., se scopulis Plin.
2. odrgniti, otreti (otirati), z drgnjenjem poškodovati, obrabiti (obrabljati), oguliti, (o)žuliti: errando in cotibus alas attrivere V., quo... errans bucula... surgentīs atterat herbas V. pomendra, potepta, num gravis imbelles atterit hasta manus? Pr., opere insuetas att. manus Tib., att. dentes Plin., femina adteri... equitatu notum est Plin. da se otisnejo, att. alveum fluminis Plin. izhoditi, vestem Icti., alii atteri cibum in ventre contendunt Cels. da se predrobi, alicui aures atterere Pl. komu ušesa odrgniti, šalj. = koga kot pričo za uho prijeti. Pogosto adj. pt. pf. attrītus (adtrītus) 3 odrgnjen, obrabljen, oguljen, ožuljen, oglajen, obrušen: ansa V., sulco attritus vomer V., pulvinus Cat., harenae O., manus Pr., toga, labella Mart., facies medicamine attrita Petr., attritus galeā, tenerum attritus... pumice lumbum Iuv., attritae partes Plin. = subst. adtrīta -ōrum, n Plin. odrgnjeni (odrti) deli, odrgnine, žulji; ut rictum eius (simulacri) ac mentum paulo sit attritius Ci.; pesn.: attritus... limes aquarum O. gladka; pren.: lubidinibus mutuis attriti amatores Petr. obrabljeni, attrita frons Iuv. prebrisano = drzno.
3. pren. (o)slabiti, oškodovati, zmanjš(ev)ati, zdela(va)ti, razmajati, poraziti: Hannibal... Italiae opes maxume attriverat S., alteri alteros aliquantum attriverant S., pars exercitus attrita est S., ubi eorum famam atque pudorem attriverat S., proeliis... atterebantur copiae Cu., bellis attrita est Aethiopia Plin., quae (belli incommoda)... plebem attriverant T., et vincere inglorium et atteri sordidum arbitrabatur T., pabulo attrito T. ko so bile zaloge precej načete, attritae Italiae res T., in regione bello attritā T., Calvus (orator) exsanguis et attritus T. medel in suhoparen, res atteritur longo sufflamine litis Iuv., consules... victi sunt... et ingenti internecione attriti Eutr., attritum patrimonium Suet.
Opomba: Inf. pf. act. (zaradi metruma) atteruisse nam. attrivisse: Tib. (I, 4, 48). - cantharus -ī, m (gr. κάνϑαρος)
1. velika posoda za pijače z ročajema po višini, ročka, vrč, dukelj: Val. Max., Iuv., Macr., Arn., cantharis bibere Pl., pendebat cantharus ansā V., vile potabis modicis Sabinum cantharis H.; od tod vrču podoben nastavek pri vodovodni cevi, izlivalec, lijak: Paul. (Dig.).
2. dukelj, neko plovilo: Macr.
3. dukelj, morska riba: O., Col., Plin.
4. črna maroga pod jezikom egipt. bika Apisa: Plin.