Franja

oblast¹ ženski spol (-i, ni množine) die Macht, die Gewalt; absolutna: die Machtvollkommenheit; (pozicija moči) die Machtstellung; (cerkvena Kirchengewalt, državna Staatsgewalt, Staatsmacht); (pooblastila) die Machtbefugnis; (pravica razpolaganja) die Gewalt (hišna Schlüsselgewalt, odredbodajna Anordnungsgewalt)
očetovska/starševska oblast väterliche/elterliche Gewalt
|
… oblasti Macht-
(izvajanje die Machtausübung, sfera der Machtbereich, prevzem der Machtantritt, elita die Machtelite, faktor der Machtfaktor, instrument das Machtinstrument, izvajanje die Machtausübung, koncentracija die Machtballung, kontrola die Machtkontrolle, monopol das Machtmonopol, nakopičenje die Machtanhäufung, ohranjanje die Machterhaltung, organ das Machtorgan, porazdelitev die Machtverteilung, prevzem die Machtübernahme, der Machtantritt, die Machtergreifung, sfera der Machtbereich, sprememba der Machtwechsel, sredstvo das Machtmittel, struktura das Machtgefüge, vprašanje die Machtfrage, zavest das [Machtbewußtsein] Machtbewusstsein, zloraba der [Machtmißbrauch] Machtmissbrauch)
vzvodi oblasti množina Schalthebel der Macht množina
željan oblasti machthungrig
zasvojen od oblasti machtsüchtig
dati čutiti svojo oblast komu (jemanden) seine Macht fühlen lassen
odvzeti oblast komu (jemanden) entmachten
odvzem oblasti die Entmachtung

na oblast priti: an die Macht, ans Ruder
pretendirati na oblast den Machtanspruch erheben
prihod na oblast der Regierungsantritt, die Machtergreifung, der Machtantritt
priti na oblast ans Ruder kommen/gelangen, an die Macht kommen
naravnan na oblast machtorientiert

na oblasti: an der Macht, am Ruder
biti na oblasti am Ruder sein, an der Macht sein
zamenjava na oblasti der Regierungswechsel
po oblasti:
hrepenenje po oblasti die Machtgier
hrepeneti po oblasti machtgierig sein
gon po oblasti der Machttrieb, die Machtgier
žeja po oblasti der Machthunger
|
pod oblastjo koga beherrscht von, im Machtbereich
|
v oblasti in der Gewalt
imeti v oblasti in seiner Gewalt haben, beherrschen
imeti se v oblasti sich in der Gewalt haben, Herr seiner selbst sein
|
za oblast um die Macht
boj za oblast der Machtkampf

oblást (uradna) authority, (sodna) jurisdiction; (moč) power, might; the powers that be; (absolutna) absolutism, despotism; (najvišja) sovereignty; (gospostvo) dominion, rule, sway

na oblásti in power
ki ima oblást put in charge (of), set in authority
civilna in vojaška oblást civil and military authorities
državna oblást state authority
neomejena oblást absolute power
posvetna oblást secular arm
tuja oblást alien rule
zakonodajna oblást legislative power
borba za oblást struggle for power
oblást nad samim seboj self-possession
prevzem oblásti assumption (ali seizure) of power
prisvojitev oblásti usurpation of power
pohlep po oblásti greed for power
biti na oblásti to be in power
biti v oblásti koga to be in someone's power
vsa oblást je v rokah ljudstva all power is vested in the people (izvira iz oblásti all power derives from the people)
imeti oblást to be in authority, to carry authority
imeti v oblásti to have command of, to be master of
ne imeti oblásti to be without authority
imeti se v oblásti to have self-control, to be master of oneself, to be in control (ali command) of one's feelings
to ni v moji oblásti that's beyond my power
ni v moji oblásti, da... it is not in my power to...
imeti koga v oblásti to have someone in one's power
izgubil je oblást nad seboj he lost his self-control
ivajati oblást nad to exercise (ali to wield) power (ali authority) over
polastiti se oblásti to seize power
prevzeti oblást to assume (ali to take over) power
priti na oblást to come to power
priti pod pristojnost sodne oblásti to come under the jurisdiction (of)

oblást pouvoir moški spol ; autorité ženski spol

izvršna, zakonodajna oblast pouvoir exécutif, législatif
neomejena oblast pouvoir absolu
krajevne, občinske, sodne oblasti autorités ženski spol množine locales, communales, judiciaires
vojaška oblast autorités ženski spol množine militaires
izgubiti oblast nad seboj perdre la maîtrise de soi, ne plus se maîtriser
sebe v oblasti imeti avoir la maîtrise de soi
biti pod oblastjo nekoga être sous la domination de quelqu'un
na oblasti biti détenir le pouvoir, être au pouvoir
priti na oblast arriver (ali accéder) au pouvoir
izvajati oblast exercer le pouvoir
prisvojiti si oblast s'emparer du pouvoir
zloraba oblasti abus moški spol de pouvoir

oblást (-í) f

1. potere, autorità; dominio; dominazione, padronanza; potestà:
sla po oblasti sete di potere, di dominio
delitev oblasti divisione dei poteri
zakonodajna, izvršilna, sodna oblast potere legislativo, esecutivo, giudiziario
papeževa duhovna, posvetna oblast il potere spirituale, temporale del Papa
dobiti oblast nad možem aver potere sul marito
očetovska oblast patria potestà
dežela je prišla pod tujo oblast il paese cadde sotto il dominio straniero

2. dominio; signoria; sovranità:
oblast Benetk nad Istro in Dalmacijo il dominio, la signoria della Serenissima sull'Istria e la Dalmazia

3. (celota organov, ki odloča v organizirani politični skupnosti) autorità:
centralna oblast l'autorità centrale
cerkvena oblast autorità ecclesiastica
šolske oblasti le autorità scolastiche

4. hist. provincia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
izvrševati oblast esercitare il potere
prevzeti oblast, priti na oblast salire al potere
imeti v oblasti svoje strasti dominare le proprie passioni
imeti sam sebe v oblasti essere padrone di se stesso
biti v oblasti česa essere in balia di qcs.
avt. žarg. šofer je izgubil oblast nad krmilom il conducente perse il controllo del volante
rel. spovedna oblast potestà di sciogliere e di legare

oblást poder m ; (moč, sila) fuerza f ; (država) potencia f ; autoridad f

neomejena oblast poder m absoluto
izvršna (zakonodajna) oblast poder ejecutivo (legislativo)
krajevna, upravna, vojaška oblast autoridad f local, administrativa, militar
javna, državna oblast poder público
sodna oblast poder judicial
nastop oblasti (na oblast) entrada f en el poder
biti na oblasti (pol) estar en el poder
to ni v moji oblasti no está en mi poder
izvajati oblast ejercer un poder
priti na oblast llegar (ali subir) al poder
priti pod oblast caer debajo del poder
priti v oblast kake osebe caer en (el) poder de alg
prevzeti oblast asumir el poder
umakníti se z oblasti retirarse del poder

območj|e [ó] srednji spol (-a …)

1. (ozemlje) das Gebiet, -gebiet (carinsko Zollgebiet, gospodarsko Wirtschaftsgebiet, gravitacijsko Einfallgebiet, krizno Notstandsgebiet, krizno zaradi napetosti Spannungsgebiet, naselja Ortsgebiet, delte Mündungsgebiet, mesta Stadtgebiet, živalstvo, zoologija valjenja Brutgebiet, razširjenosti Verbreitungsgebiet, Severnega tečaja Nordpolargebiet, potresno Schüttergebiet, letalsko prepovedano Luftsperrgebiet, elementarne nesreče Katastrophengebiet, drsečega snega Gleitschneegebiet, visokega zračnega pritiska Hochdruckgebiet, nizkega zračnega pritiska Tiefdruckgebiet, biologija reliktno Rückzugsgebiet, sušnato Trockengebiet, varstveno Schongebiet, Schutzgebiet, vegetacijsko Vegetationsgebiet, vinorodno Weinbaugebiet, vodnovarstveno Wasserschutzgebiet); (pas, cona) die Zone, -zone (ogroženo Gefahrenzone, neopredeljeno Grauzone, bojev Kampfzone); (prostor) der Raum, die Großlage, der Großraum

2. delovno, vplivno, veljavnosti: der Bereich, -bereich (delovno Arbeitsbereich, frekvenčno Frequenzbereich, kraja Ortsbereich, kratkovalovno Kurzwellenbereich, nastavitveno Einstellbereich, nazivno Nennbereich, mirovno Ruhebereich, nad ničlo Plusbereich, pod ničlo Minusbereich, zmogljivosti Leistungsbereich, zmrzovanja Gefrierbereich, veljavnosti Geltungsbereich, prepustno [Durchlaßbereich] Durchlassbereich, slušno Hörbereich, spektralno Spektralbereich, temperaturno Temperaturbereich, valovno Wellenbereich, valovno radijske postaje Sendebereich, varnostno Sicherheitsbereich, vplivno [Einflußbereich] Einflussbereich)
matematika definicijsko območje preslikave: Definitionsbereich

3.
merilno območje der [Meßplatz] Messplatz, der [Meßbereich] Messbereich, die [Meßstrecke] Messstrecke
nevarno območje/območje nevarnosti die Gefahrenzone, der Gefahrenbereich
zbirno območje (redišče, zaledje) geografija das Einzugsgebiet
zaprto/prepovedano območje der Schutzbereich, die Sperrzone, der Sperrbereich, das Sperrgebiet
carine prosto območje der [Zollausschluß] Zollausschluss
| ➞ → področje, prostor

obri|sati (-šem) brisati wischen, abwischen, tla: aufwischen; do suhega: trockenwischen; posodo od znotraj: auswischen
obrisati prah abstauben
z usnjeno krpo: abledern; (popivnati) ablöschen
figurativno obrisati se pod nosom za kaj in die Röhre gucken
obrisati si čevlje sich den Schmutz von den Schuhen treten, v kaj figurativno sich einen Dreck daraus machen

obrísati¹ (-ríšem)

A) perf. pulire, nettare; asciugare; astergere:
obrisati posodo asciugare le posate
obrisati prah pulire la polvere
obrisati nos pulire, pulirsi il naso
pren. obrisati koga po nosu dare un pugno (sul naso)

B) obrísati se (-ríšem se) | obrísati si (-ríšem si) perf. refl. pulirsi:
obrisati se pod nosom za nekaj restare a bocca asciutta, con un palmo di naso
vulg. s tem si lahko rit obrišeš con questo puoi pulirti il culo
pog. obrisati si smrkelj scaccolarsi

obstacle [ɔpstakl] masculin ovira, zapreka, težava

obstacle à la circulation ovira za cestni promet
obstacle antichar protitankovska zapreka
obstacle infranchissable, insurmontable nepremostljiva zapreka
course féminin d'obstacles (sport) tek z zaprekami
buter contre un obstacle zadeti, naleteti na zapreko
franchir tous les obstacles premagati vse ovire
faire, mettre obstacle à quelque chose nasprotovati, upirati se čemu
lever, écarter les obstacles odstraniti zapreke
susciter, mettre des obstacles à quelqu'un komu polena pod noge metati

ob-tendō -ere -tendī -tentum (mlajša, v klas. lat. redka obl., prim. ostendo)

1. potegniti (potegovati, potezati) pred koga, držati pred koga, razpe(nja)ti pred kaj, narediti (delati) kaj pred čim: Suet., Val. Fl., Cl. idr., coria munientibus Cu., pro viro nebulam V. zagrniti moža v oblak, obtentā nocte V. pod plaščem noči, pod okriljem noči, v temni noči; occ. pass. (razprostrt) biti, stati, ležati pred čim, razprostirati se pred čim: Britannia Germaniae obtenditur T., huic (sc. Libano) … mons adversus Antilibanus obtenditur Plin.

2. metaf.
a) prednost da(ja)ti čemu pred čim, postaviti (postavljati) kaj nad kaj: curis obtendebat (= anteponebat) luxum T.
b) (po)iskati pretvezo za kaj, navesti (navajati) kaj kot pretvezo za kaj, izgovoriti (izgovarjati) se s čim: Gell., Lucan., excusante se Lepido, cum valetudinem corporis obtenderet T., o. preces matris T., rationem turpitudini Plin. iun.
c) kakor s kakim zastorom zagrniti (zagrinjati), zastreti (zastirati): nube diem T., lucem pulvere Sil., limina silvis Stat., paedore foedo obtentus (po nekaterih izdajah obtectus) comam Sen. tr. z lasmi, pokritimi z grdo umazanijo; pren.: quasi velis quibusdam obtenditur, unius cuiusque natura Ci. ep. je tako rekoč zagrnjena z zastiralom.

obtôžba (-e) f accusa; jur. accusa, imputazione, incriminazione; querela:
podla obtožba un'accusa vile
pod obtožbo in stato di accusa
ovreči, umakniti, vložiti obtožbo respingere, ritirare, sporgere un'accusa, una querela
oprostiti koga obtožbe prosciogliere (qcn.) dall'accusa di

occhiaia f

1. očesna votlina

2.
occhiaie pl. kolobarji pod očmi

oc-cumbō -ere -cubuī -cubitūrus (ob in *cumbere iz glag. cubāre)

1. (na tla) pasti (padati), pahniti: in gladium Vell.

2. umirajoč ali mrtev (na tla) pasti (padati), (z)gruditi se, umreti (umirati): o. mortem v smrt se zgruditi, v smrt iti, umreti, smrt storiti: Cu., o. mortem pro patriā Ci., pro re publicā L., pro duce suo Lact.; ret.: o. letum Sil., necem Suet.; o. morte podleči smrti, obnemoči, omagati v smrti, umreti: Ci., o. ignobili atque inhonestā morte L., Cacus ictus clavā morte occubuit L.; o. morti podleči smrti, umreti: o. certae morti V.; ret.: o. neci O., Val. Fl., o. honeste Ci., ante annos suos O., pro libertate Suet., cum veter occubuit Priamus sub Marte Pelasgo Enn. fr., o. ferro O., Alexandri ense Cu.

3. o. alicui podleči (podlegati), obnemoči pod kom, čim: Rullo occumbis Sil., o. arbitrio militum Aur., Phoebo Cl.

4. za mizo ležati: Afr. ap. Non.

5. metaf. (o zvezdah) zaiti (zahajati): cometes cum oriretur occumberetque Iust.

Octogēsa -ae, f Oktogéza, mesto v Hispaniji ob Iberu (Ebru) pod izlivom reke Sikoris: L.

oculissimus 3 (nekak superl., pomensko elativ iz oculus) preljub: ostium Pl., oculissime homo Pl. (gl. ocelle mi pod ocellus in ocule mi pod oculus).

odéja (-e) f

1. coperta:
grelna odeja coperta termica
konjska odeja coperta da cavallo
podsedelna odeja gualdrappa
prešita odeja trapunta
volnena odeja coperta di lana
pren. iti pod odejo andare a nanna

2. pren. manto, coltre:
bela, snežna odeja manto, coltre di neve
geol. krovna odeja strato di copertura
rastlinska odeja vegetazione, manto vegetativo

3. anat., bot., zool. integumento

odrgnína (-e) f escoriazione, scorticatura, scalfittura, sbucciatura, spellatura; graffio:
pod, poln odrgnin un pavimento pieno di graffi

Oebalus -ī, m (Οἴβαλος) Ójbal, Tindarejev oče, Helenin ded, kralj v Sparti: Hyg. — Od tod

1. patron. Oebalidēs -ae, m Ojbalíd, Ojbalov sin ali potomec: Val. Fl. (o Poluksu), puer O. = Hyacintus, Oebalidae O. = Castor et Pollux; Oebalis -idis, f Ojbálida = Ojbalova vnukinja: nympha O. = Helena; ker so Sabinci baje izhajali iz Sparte, tudi = Sabínka, sabínska: matres O.

2. adj. Oebalius 3
a) Ójbalov, ójbalski, špártski (spártski), špartánski (spartánski): vulnus O. rana Ojbalida Hiakinta, paelex (= Helena) O., arx (= Tarentum) V.
b) sabínski: Titus (Tatius) O.; subst. Oebalia -ae, f (sc. civitas, Οἰβαλία sc. πόλις) Ojbálija = Tarent, ki so ga osvojili Spartanci pod Falantom: Cl.

oetum -ī, n (gr. οὕϊτον, οὕϊγγον) bot. ójton (ójtum), egiptovska rastl., ki rodi sad pod zemljo, morda užitni jam ali egiptovski kačnik ali ameriški lešnik (Arachis hypogaea Linn.): Plin.

œuvre [œvr] féminin delo, posel; (dobrodelna) ustanova; masculin vsa dela (kakega umetnika); glasbeno delo (opus); zidarsko delo, zidovje

à l'œuvre, en œuvre pri delu
à pied d'œuvre neposredno na stavbišču, gradbišču; figuré od temelja
œuvres choisies, complètes izbrana, celotna dela
bois masculin d'œuvre stavbni les, les za obdelavo
œuvres d'une paroisse dobrodelne organizacije v župniji
bonnes œuvres (religion) dobra dela
grand œuvre masculin (alkimija) kamen modrih
gros œuvre masculin zgradba v surovem stanju
mise féminin en œuvre izvršitev dela
œuvre de bienfaisance dobrodelno delo, društvo
œuvre de basse qualité kič, kičast izdelek
œuvre sociale, de secours socialno delo, podporna ustanova
œuvre de la soupe scolaire šolska kuhinja
œuvres vives, mortes del ladje pod vodo, nad vodo
faire œuvre de obnašati se, pokazati se kot
faire œuvre de ses dix doigts (figuré) ne biti len
juger quelqu'un à l'œuvre koga po delu soditi
mettre en œuvre uporabiti kaj, izvesti, spraviti v delovanje
mettre tout en œuvre, mettre en œuvre toutes ses batteries vsa sredstva uporabiti, vse sile napeti
se mettre à l'œuvre lotiti se dela