Franja

nose¹ [nóuz] samostalnik
nos, smrček
figurativno voh; konica, osina, kljun (ladijski); odprtina (cevi)
sleng vohljač
britanska angleščina duh po čaju (senu)

with one's nose in the air prevzetno
to bite (ali snap) s.o.'s nose off ostro napasti, obregniti se ob koga
to blow one's nose usekniti se
to cut off one's nose to spite one's face samemu sebi škoditi, obrisati se pod nosom
to count (ali tell) noses šteti prisotne, šteti privržence
to follow one's nose hoditi za nosom, delati po nagonu
to have a good nose for s.th. imeti dober nos za kaj, vse izvohati
to keep one's nose to the grindstone kar naprej garati
to lead s.o. by the nose imeti koga na vajetih
to look down one's nose čemerno gledati
to make long nose; ali to thumb one's nose at kazati komu osle
ameriško, pogovorno on the nose točen
to pay through the nose preplačati, mastno plačati
as plain as the nose in one's face jasno ko beli dan
to poke (ali push, thrust) one's nose into vtakniti nos v vsako reč, vmešavati se
not to see beyond one's nose ne videti delj od svojega nosu, imeti ozko obzorje
to speak through one's nose govoriti skozi nos, nosljati
to put s.o.'s nose out of joint izpodriniti koga
right under one's (very) nose pred nosom, pred očmi
to turn up one's nose at vihati nos
nose of wax mehak ko vosek, slabič
parson's kurja škofija

nositi¹ (nosim) prinesti človek, žival: tragen (noter hineintragen, ven hinaustragen, naprej weitertragen, naprej pred drugimi vortragen, okoli herumtragen, skupaj s kom mittragen, za kom jemandem nachtragen); težko, s težavo: sich (ab)schleppen mit; dokumente s seboj: mitführen
nositi črnino Trauer tragen
figurativno nositi hlače die Hosen anhaben
figurativno nositi kožo naprodaj seine Haut zu Markte tragen
nositi na plečih achseln
nositi očala eine Brille tragen, Brillenträger/Brillenträgerin sein
figurativno nositi pod srcem otroka: im [Schoße] Schoße tragen, unter dem Herzen tragen
nositi posledice die Konsequenzen tragen
nositi srce na dlani das Herz auf der Zunge haben
nositi steznik sich schnüren
figurativno nositi svoj križ sein Kreuz tragen
figurativno nositi vodo v morje Eulen nach Athen tragen, Wasser in ein Sieb schöpfen, Wasser in die Elbe tragen
visoko nositi glavo den Kopf hoch tragen, auf dem hohen Pferd sitzen
visoko nositi nos die Nase hoch tragen

nosíti porter ; (podpirati) supporter, soutenir; donner des fruits, produire, rapporter

nositi se se conduire, se comporter; s'habiller, se vêtir; se porter
nositi na rokah porter dans ses bras
nositi v roki porter à la main
nositi otroka pod srcem porter un enfant dans son flanc (ali ses flancs), être enceinte
nositi posledice supporter les conséquences
nositi kratke lase porter les cheveux courts
nositi na sebi avoir sur soi
visoko se nositi porter la tête haute, afficher une dédaigneuse fierté

nosíti llevar ; (podpirati) soportar, apoyar ; (očala) llevar, usar ; (obleko) llevar

nositi uniformo (civilno obleko) vestir de uniforme (de paisano)
nositi žalno obleko llevar luto
nositi kratke lase llevar el pelo corto
to se več ne nosi (ni več v modi) ya no se lleva
nositi pri sebi llevar consigo
dobro se nositi (blago) ser sólido, ser durable
nositi posledice sufrir las consecuencias
nositi na rokah (v roki) llevar en (los) brazos (en la mano)
nositi koga na rokah (fig) mimar a alg
nositi na hrbtu (rami) llevar a cuestas (al hombro)
nositi otroka pod srcem estar encinta (ali embarazada)
nositi vodo v Savo (fig) echar agua en el mar
visoko se nositi (fig) fam mirar a todo el mundo por encima del hombro

nostrātis -e, gl. opombo pod nostrās.

nota ženski spol znamenje; opomba, zaznamek, beležka; nota; račun; red, ocena; kratek spis; graja, očitek; sramota, sramotni madež; dober glas, sloves; ton

nota circular okrožnica
nota (diplomática) diplomatska nota
nota de pedido naročilnica
nota de pie opazka pod črto
nota de precios cenik
escritor de nota (pri)znan pisatelj
de mucha nota zelo slaven, slovit
tomar buena nota ustrezno si zabeležiti, na znanje vzeti
cuaderno de notas beležnica
traer malas notas prinesti slabo spričevalo (iz šole)

nóv new; (nedaven) fresh, recent, late; (nenošen, nerabljen) not worn, not used; (neraziskan) unexplored; figurativno (novopečen) freshly baked, fresh; (dodaten) additional, more

skoraj nóv, kot nóv nearly new, as good as new
čisto nóv quite new, spanking new, brand new
Novo leto New Year, New Year's Day
nóva luna new moon
najnovejše novice the latest news
nóva obleka a new dress
Novi svet (Amerika) the New World
nóva moda new look, new fashion
dobiti nóve moči to recover
zame to ni nič nóvega that is no news to me
kaj je nóvega? what's the news?, ZDA what's new?
to mi je nóvo it's news to me
pod soncem ni nič nóvega there is nothing new under the sun
to je bil nóv dokaz njegove nesposobnosti it was a further (ali additional) proof of his incompetence
začeti nóvo življenje (figurativno, poboljšati se) to turn over a new leaf
živeti nóvo življenje to lead a new life
želim vam srečno nóvo leto! I wish you a happy New Year!
nóva metla dobro pometa a new broom sweeps clean
to je nóvo zame (tega še nisem slišal) that's a new one on me

novorojenček samostalnik
1. (novorojeni otrok) ▸ újszülöttV porodnišnici so povili lepo število novorojenčkov, med katerimi so tako po številu kot teži zmagale deklice. ▸ A szülészeten szép számban jöttek a világra újszülöttek, a lányok számban és súlyban is győztek.
Povezane iztočnice: smrtnost novorojenčkov, umrljivost novorojenčkov

2. (o novi stvari) ▸ nóvum, újdonság
Med novostmi je umetniški vodja in direktor omenil "novorojenčka", teatrske predstave pod skupnim naslovom Gledališče na Gradu. ▸ A művészeti igazgató és művészeti vezető az újdonságok között említette a Színház a Várban gyűjtőnéven futó színházi előadásokat.
Je novorojenček med računalniškimi virusi, ki ti uniči popolnoma vse podatke in življenje spremeni v katastrofo. ▸ Ez egy új számítógépes vírus, amely elpusztítja az összes adatodat és katasztrófává változtatja az életedet.
Seveda je tekla beseda o filmskih tegobah, a le ostaja veselje s filmskimi novorojenčki, ki jih ni tako malo, čeprav ne toliko kot v Veliki Britaniji. ▸ Persze szó esett a gondokról is a filmvilágban, bár az újdonságoknak örülni lehet. Sok van belőlük, bár nem annyi, mint Nagy-Britanniában.

nox, noctis, f (indoev. kor. *nóku̯ts, gen. *néku̯ts noč; prim. skr. nák(t) = gr. νύξ, gen. νυκτός = sl. noč = hr. nȏć = lit. naktìs = let. nakts = got. nahts = stvnem. naht = nem. Nacht = ang. night, lat. noctua, nocturnus, gr. νύκτερος, νυκτερινός = nocturnus)

1. noč, nočni čas, tudi večer: caeca Ci. idr., intempesta Ci., V., L., serena Ci. (Arat.), gelida, noctes hibernae V., n. frigida, caliginosa H., aestiva L., pruinosa O., languida Lucan., siderea Val. Fl., sideribus illustris T. jasna, svetla (od zvezd), zvezdna, ultima illa nox Sen. ph. = noč smrti, smrtna noč (prim.: nox illa, quae paene ultima atque aeterna nomini Romano fuerit L.); benigna, novissima Stat.; nocte, pesn. tudi noctī (= noctū, gl. noctū) Ci. ep., N., S., L., O. idr. ponoči (naspr. die, interdiu), aut interdiu aut nocte, nocte an interdiu, interdiu an nocte, interdiu nocte L., nocte dieque O., nocte ac die Plin., interdiu vel nocte Suet., noctibus Suet., Fr., noctibus atque diebus Sen. ph. ali diebus ac noctibus Plin. iun., Suet. ali noctibus diebusque Ps.-Q. ali noctibus … diebus Amm. podnevi in ponoči, ponoči … podnevi, de nocte Ci., Suet. še ponoči, še v teku noči, še pred dnevom, še pred svitom, sub noctem C., Suet. pod noč, pozno zvečer, ante noctem H. pred nočjo, še podnevi, per noctem Plin., Iust. ali per noctes Suet. ponoči, per diem et inter noctem Gell. ponoči, primā nocte C. ko se začne mračiti (nočiti), ob mraku, tudi = primā vigiliā ob prvi (po)nočni straži: hisque praecipit, ut prima nocte … ignīs faciant … atque hos secunda vigilia minuant N., multā nocte Ci. ep., T. ali de multā nocte Ci. ep. v pozni (trdi) noči, pozno ponoči, ad multam noctem C., Suet. ali in multam noctem Suet., Aur. epit. pozno v noč, do trde noči, mediā nocte Ci. ep., Suet., Aur. ali nocte mediā Suet. ali de mediā nocte C., Suet. opolnoči, concubiā nocte (gl. concubius), priore nocte Ci. predvčerajšnjo noč, obductā nocte N. pod krilom (okriljem) noči, v temni noči = obtenta nocte V., diem noctemque N. noč in dan, noctes diesque Pl., Ci. = noctesque et dies Ter. = dies noctesque Ci., C., N. = noctes atque dies Ci., Lucr., V. = noctes et dies Pl., Ci. več dni in noči, noč in dan; quid hoc noctis (= hac nocte) … venis? L., obscurum noctis (= obscura nox) T., incerta noctis T. Star. nox adv. ponoči: si nox furtim faxit Tab. XII ap. Macr., si luci si nox Enn., hinc mediā remis Palinurum pervenio nox Luc. Pooseb. Nox, Noctis f Noč, boginja noči, Kaosova hči, sestra Ereba in po njem mati Etra (Aether) in Furij, bivajoča v podzemlju: Tib., Sen. tr., Val. Fl., Amor, Dolor, Metus … Hesperides, Somnia, quos omnes Erebo et Nocte natos ferunt Ci., Nox atra polum bigis subvecta tenebat V., iam Nox (po nekaterih izdajah nox) inducere terris umbras et caelo diffundere signa parabat H., Nox caelum sparserat astris O., sorores Nocte genitae O.

2. meton. nočni počitek, nočni pokoj, spanje, spanec, sen, sanje: nec umquam … oculisve aut pectore noctem accipit V., nox Aenean somnusque reliquit V., multā nocte Sil. v trdnem spanju (spancu), talia vociferans noctem exturbabat Stat., noctem retractare Stat. sen, sanje, nostras terrentem noctes Stat., nox non ebria, sed soluta curis Mart.; occ.
a) nočno delo, nočni posel: hac nostras exsolvat imagine noctes (po nekaterih izdajah cartas) Val. Fl., noctes Atticae Gell. (naslov Gelijevega dela).
b) nočno spolno občevanje, nočni spolni odnos, nočna spolna združitev: Ci. ep., offendi ibi militem eius (sc. mulieris) noctem orantem Ter., non feret (sc. Flaccus) assiduas potiori te dare noctes H., noctem poscere, rogare, locare O., saepe nega noctes O., noctem alicui polliceri Suet., noctium vices dividere Iust.; od tod non viduas iacere noctes Cat. noči ne preležavati sam.
c) nočna slovesnost, skrivni nočni obredi, nočni misteriji (v Elevzini): noctes initiorum sacratae Iust.
d) ponočevanje, nočno kričanje (vpitje): omnis et insanā semita nocte sonat Pr.

3. metaf.
a) tema, temina, temačnost, mrak, mračnost kakega kraja, poseb. zaradi deževnega vremena ali nevihte, nevihta, vihra, slabo vreme: Pr., Sen. ph., usque adeo tetra nimborum nocte coorta Lucr., atra, fumifera V., Erebi nox profunda V., Tartarea n. Val. Fl., propinquanti noctem inplicat Val. Fl., noctem paventes timidi navitae Ci. poet., noxque super campos telis conserta pependit Lucan.; pren.: quae (sc. philosophia) lucem eriperet et quasi noctem quandam rebus offunderet Ci.
b) senca: veteris sub nocte cupressi Val. Fl.
c) podzemlje: ire per umbras … noctemque profundam V., descendere nocti Sil., arbiter noctis Cl.
d) noč oči, slepost, slepota: Ps.-Q., trahens inopem sub nocte senectam O., nox oculis pavido venit oborta metu O., ego vero non video, nox oboritur et crassa caligo Sen. ph. ap. Q., sceleri haec meo parum alta nox est Sen. tr.
e) smrtna noč = smrt: lumina nox clausit O., in aeternam clauduntur lumina noctem V., iam te premet nox H., nos omnes una manet nox H., nox est perpetua una dormienda Cat., nox subit atque oculos vastae obduxere tenebrae Lucan., nocte obitā Sil.

4. pren.
a) temnost = nejasnost, nerazumljivost: mei versus aliquantum noctis habebunt O.
b) duševna tem(ot)a, duševna slepota, nerazum(nost), nespametnost, zaslepljenost, zmota: animi O., quantum mortalia pectora caecae noctis habent! O.
c) pozaba, pozabljenje: obicere noctem peccatis H., multāque oppressum nocte pudorem Sil.
d) zmota, zmešnjava, žalostno stanje, žalosten položaj, žalostne okoliščine (razmere): etsi doleo me … in hanc rei publicae noctem incidisse Ci., rei publicae offusa nox Ci., nox ingens scelerum Lucan.

nož [ô] moški spol (-a …)

1. das Messer, -messer (cepilni Okuliermesser, Pfropfmesser, filetni Filiermesser, glodalni Nagemesser, kabelski Kabelmesser, konturni Konturenmesser, kuhinjski Küchenmesser, mesarski splošno Fleischermesser, Metzgermesser, Schlachtmesser, specialno Blockmesser, paletni Palettenmesser, rezbarski Schnitzmesser, smolarski Harzmesser, Lachtenmesser, snažilni Putzmesser, spodnji Untermesser, strojni Maschinenmesser, strugarski Drehmesser, svinčeni Bleimesser, tračni Bandmesser, za kit Kittmesser, za lističe Goldmesser, za ločevanje od kosti Ausbeinmesser, za meso Fleischmesser, za obrezovanje Beschneidmesser, za odiranje Abhäutemesser, za papir Papiermesser, za rezanje dilatacij Fugenschneidmesser, Fugenmesser, za robove Randmesser, za sadje Obstmesser, za sekljanje Wiegemesser, za sir Käsemesser, za testo Teigmesser, za trančiranje Tranchiermesser, za vbadanje Stechmesser, zgornji Obermesser, žagast Sägemesser)
rezilo noža die Messerklinge
ročaj noža das Messerheft
topa stran noža/hrbet noža der Messerrücken
naslonjalo za nože das Messerbänkchen
metalec nožev der Messerwerfer
rez z nožem der Messerschnitt
vbod z nožem der Messerstich
pretep z noži die Messerstecherei
oster kot nož messerscharf
figurativno na ostrini noža auf des Messers Schneide
figurativno boj na nož der Kampf bis aufs Messer, der Nahkampf
figurativno nastaviti nož na vrat das Messer an die Kehle setzen
kdor brž vihti nož ein Messerheld
figurativno poslati pod nož (izdati) ans Messer liefern
figurativno nož v hrbet der Dolchstoß
figurativno na nož hart auf hart

2.
žepni nož das Taschenmesser, Schnappmesser, (pipec) Klappmesser
lovski nož z enojnim rezilom: das Jagdmesser, Weidmesser, der Genickfänger
z dvojnim rezilom: der Hirschfänger
taborniški nož das Fahrtenmesser
nož na vzmet das Federmesser

3.
agronomija in vrtnarstvo vrtnarski nož (krivec) das Gartenmesser, die Gartenhippe, Asthippe, Hippe
tehnika knjigoveški nož das Buchbindermesser, der Kneif
čevljarski nož der Kneif
nož za odpiranje pisem der Brieföffner
tehnika der -schneider (za šive Nahtschneider)

4.
tehnika kolutni nož die Messerscheibe
lopatasti nož das Schaufelblatt
nož česala/česalnika das Kammmesser
planirni nož die Hobelschar
profilni nož der Gewindestahl, der Stößel
(rakel) die Rakel; (sekač) der Meißel
skreperski nož der Schürfkübel
strižni nož (strižni rezalnik) der Scherkopf
stružni nož der Drehstahl, der Drehmeißel
držalo za več nožev der Mehrfachmeißelhalter
boben z noži die Häckseltrommel, Schneidtrommel
noži množina, tehnika die Bemesserung
(rezila) das Messerwerk, Schneidwerk

nòž (nôža) m

1. coltello:
konica, rezilo, ročaj noža punta, lama, manico del coltello
oster nož un coltello tagliente
kot nož ostra misel un pensiero tagliente come una lama
cepilni, klavski nož coltello da innesto, da macello
kuhinjski, lovski, mesarski nož coltelllo da cucina, da caccia, da macellaio
nož za odiranje scorticatoio, scortichino
žepni nož temperino
nož na vzmet coltello a serramanico
nož za kruh coltello del pane
nož za papir tagliacarte
vojaški nož baionetta
dvorezni nož lama a due tagli
boj na nož scontro all'arma bianca
voj. nož na puško! baionett'arm!
lupiti, rezati, strgati z nožem sbucciare, tagliare, raschiare col coltello
zabosti z nožem pugnalare, trafiggere col coltello
nabrusiti nož affilare il coltello

2. teh. lama:
strugarski nož lama da tornio
nož za trančiranje trinciante
les. furnirski nož sfogliatrice
kirurški nož bisturi
fot. obrezovalni nož taglierina

3. (ribežen, za zelje, repo) grattugia (per cavoli, rape)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nastaviti komu nož na grlo, na vrat mettere qcn. alle strette
gnati vse na nož essere un litigone
iti na nož venire ai ferri corti
iti pod nož farsi operare
megla, da bi jo z nožem rezal una nebbia fittissima
biti nož v hrbet essere una coltellata alla schiena
dvorezen nož lama a doppio taglio

nūbs, nūbis, f, gl. opombo pod nūbēs.

nūdus 3, adv. -ē (< *nou̯(e)dos iz indoev. *nōgu̯o- ali *nogu̯o-; prim. skr. nagná- = gr. γυμνός = sl. nag = hr. nâg = lit. núogas = let. nuôgs = stvnem. nackut = nem. nackt = ang. naked)

1. neoblečen, nag, gol: Ci. idr., homo Pl., nudo vestimenta detrahere (tudi preg. = nemaniču (revežu, siromaku) hoteti kaj vzeti) Pl., magna pars corporis nuda C., vidi … vadere … Canidiam pedibus nudis H. boso(nogo); z gr. acc.: nuda genu, nudus membra, tempora V. z razgaljenim kolenom, z razgaljenimi udi, z golimi senci, nuda pedem O. bosa, nudus omnia praeter pubem Amm. Od tod
a) lahko oblečen, v sami tuniki („srajci“): nudus arā, sere nudus! V., inermes nudique sub iugum missi L., iuvenis n. Petr., nudum aliquem offendere Aur.; enalaga: sudor nudus Q. nagih ljudi.
b) neoborožen, brez ščita, nezavarovan, nezaščiten: non nudus in servorum ferrum et manus incidisset Ci., n. corpus L., nudo corpore pugnare C. brez ščita, nudum et caecum corpus S. nezavarovani in slepi del telesa, tj. hrbet, n. dextra L. neoborožena, n. latus L. (s ščitom) nezavarovana (torej desna) stran, nudum erit latus? Sen. ph., n. terga L., Sil., nudi aut leviter armati Sen. ph., vires nudas movent in proelia Stat. bojujejo se neoboroženi, certamen n. Stat. brez orožja, fuga n. Vell., Sil. brez orožja.
c) (le o stvareh) gol, neporas(t)el, neporaščen, nepokrit, prost, nezaseden: ensis V., ferrum O., gladius Amm., colles L., cacumina L. brez trave, vertex V., campi O., Mel., arvum Cat., solum Cu., Cl., litora Stat., nemus Sen. tr. brez listja, caespes Suet. gola ruša, sedit humo nudā O. na golih (pustih) tleh, iacet nuda tellure cadaver Lucan., fundos nudos concedere Aur., silex nuda V. brez ruše, lapis omnia (gr. acc.) nudus V. okrog in okrog golo (neporaslo) kamenje, nudo sub aetheris axe V. pod golim (vedrim) nebom (nebesnim svodom), nudus iacebis in arena V. nepokopan, Claudiam nudam abici iussit Suet. nepokopano, ossa Cl. nepokopane, freta destituent nudos in litore pisces V. ki ne bivajo več v vodi, n. glacies L. brez snega, n. vina nezajeto v vrče, n. unda Sen. tr. brez vode, n. equi Sil. neosedlani, n. subsellia Ci. nezasedene, prazne.

2. metaf.
a) „ogoljen“ = oropan, oplenjen, prazen, brez česa, ki nima česa; abs.: domum eius … reddiderat nudam atque inanem Ci., nudum atque in causa destitutum videtis Ci., si nudus huc se Antonius conferet Plancus in Ci. ep. z nezadostnimi četami, z nezadostnim številom čet, manus, quibus vacuis et nudis in certamine utendum est Q.; z gen.: loca nuda gignentium S. brez rastlinstva, nudus arboris Othrys erat O., asperitas nuda quaestionum Q., nudus opum Sil. reven, mors famae nuda Sil. brez časti, vox nuda corporis Ap.; z abl.: urbs nuda praesidio Ci. ep., nudus agris, nudus nummis H., ducibus moenia nuda suis O., nudus thorace, telis, virtute, nudi frenis Sil.; z dat.: cetera nuda neci Val. Fl. izpostavljeno; z a(b): tam nuda res publica a magistratibus Ci., Messana ab his rebus nuda est Ci.
b) prazen, ničen: nudi conatus Sil. neškodljivi.
c) gol = neokrašen, neolepšan, nenakičen, naraven, preprost: commentarii (sc. Caesaris) Ci., libri Suet., capilli O., n. veritas H., Ap., Lact., Aug. gola, čista, nudissima veritas Cael., nudis rebus agere O. brez ovinkov (okolišev) ravnati, ne obotavljati se, n. nomina Q., verba Plin. iun. naravne, nezaodete, neprikrite, neolepšane, tj. nespodobne, opolzke, obscene, nude tradere Lact. brez leporečja, naravnost.
d) gol = sam, samo, zgolj, le: Icti., nuda ista si ponas Ci. če se zastavi vprašanje tako golo, hoc nudum reliquitur, possitne quis beatus esse … Ci. sedaj (pre)ostaja le še vprašanje, nuda Caesaris ira O. zgolj jeza, nič drugega kot jeza, nuda simplicitas operum nudum certamen, nomina nuda O., uxoris nudum nomen Iust., nudo homine contenta est Sen. ph., n. fides Val. Fl., artes Q., odia Stat., aper Mart.
e) gol in suh, reven, siromašen, potreben: n. equites Ci. ep., hunc (sc. Roscium) … nudum eicit domo Ci., nudus atque egens fugit Ci., nudus inopsque H.; enalaga: desertum nuda senecta premit O. n. senectus Iuv.

Null¹, die, (-, -en) ničla; über Null nad ničlo; unter Null pod ničlo; für einen Menschen: pejorativ nula; auf Null stellen odklopiti; bei Null anfangen začeti od ničle

nūmen -inis, n (nuere; prim. gr. νεύω, νεῦμα) „s kimanjem naznačena volja“, od tod

1. namig, mig, povelje, ukaz, zapoved, volja: numen est imperium ab nutu Varr., n. senatūs Ci., n. vestrum (sc. populi Romani) Ci., adnuite, patres conscripti, nutum numenque vestrum invictum Campanis L., n. dominae O., numen Caesareum flectere O.

2. occ. božansko (božje) povelje, božja zapoved, božja volja: cuius (sc. dei) numini parent omnia Ci., mundum censent regi numine deorum Ci., prodigia Cereris numen declarant Ci., nihil enim rerum humanarum sine deorum numine geri putabant N., cum animadverterent deûm numen facere secum N. da je sklep bogov na njegovi strani, numine vestro V. z vašim dovoljenjem, numine sine meo V. zoper mojo voljo; pl. pogosto o pojavih volje enega božanstva: Iovis, Phoebi numina V. Poseb. namig ali opominjajoči izrek bogov, prerokba (v tem pomenu nav. v pl.): cuncti suaserunt numine dii Italiam petere V., quae sint ea numine divom flagitat V., stupefactus numine V. prestrašen ob (Askanijevem) izreku (za katerega je Enej mislil, da je bil podan po božjem navdihu).

3. delujoča božanska (božja) moč, božanska (božja) mogočnost, božanska (božja) oblast, čudežno delovanje (udejstvovanje, posredovanje) bogov, božja milost, božja prijaznost, božja naklonjenost: qui (sc. dii) suo numine atque auxilio sua templa atque urbis tecta defendunt Ci., inimicaque Troiae numina magna deûm V., vestro in numine Troia est V. pod vašim varstvom, simulatum n. Bacchi V. bakhovska besnost, in hostiles domos iram atque numen vertite! H.

4. meton.
a) (o pravih bogovih) božanstvo ali božje bitje (= gr. δαίμων; deus = ϑεός je božanstvo kot oseba), božansko (božje) veličastje: n. sanctum V., n. Iunonis adorare V., pia numina V., numina laeva V. nemila, haud numine nostro V. ko božanstvo ni bilo na naši strani (= ko je bilo naklonjeno drugim), reducere numen V. (o paladiju), numina montis, numina montana O., simulacra numinum Plin. iun.; pl. tudi o enem božanstvu: nate (sc. Amor), supplex tua numina posco V., Dianae non movenda numina H.; krščansko božanstvo, krščanski bog = Bog: Amm., Prud.
b) o manih ljubljenih oseb: iuro … per illos manes, numina mei doloris Q.
c) v cesarski dobi o cesarjih idr. pobožanstvenih osebah = božansko (božje) veličanstvo, visokost, božanskost: Augusti mortale fuit corpus, in aetherias numen abiit domos O., violatum numen Augusti T., numen Othonis T., per numen Drusillae deierare Suet.
d) metaf. o stvareh: quanta potestas, quanta maiestas, quantum denique numen sit historiae Plin. iun. božansko delovanje.

Nummer, der, (-, -n) številka (laufende tekoča); (Größe) velikost, številka; von Draht usw.: finost; im Programm: točka; für einen Menschen: numera; auf Nummer sicher (gehen iti) na gotovo/ (sitzen, sein biti) pod ključem; eine üble Nummer ničvrednež

oath [óuɵ] samostalnik
prisega, zaprisega; kletev

oath of allegiance prisega zvestobe
oath of office službena zaprisega
on oath pod prisego
upon my oath! na to lahko prisežem
to bind by oath zavezati s prisego
in lieu of an oath namesto prisege
to put s.o. on his oath zapriseči koga
to take (ali make, swear) an oath priseči, zapriseči (on, to)

ob-dūcō -ere -dūxī -ductum (ob in dūcere)

I. (duco = vlečem)

1. pred ali čez kaj (po)vleči, prevleči, potegniti (potegovati, potezati), zagrniti (zagrinjati): vestem T. čez usta potegniti, vestem corpori, aulaea lectis Cu., seram Pr. zasuniti zapah, zapahniti vrata, ab utroque latere fossam obduxit C. je izkopal jarek; med.: obductā nocte (sc. caelo) N. ko je noč prevlekla (zagrnila) nebo, pod ogrinjalom noči, obductae caelo nubes Cu. nebo zagrinjajoči oblaki; metaf.: callum dolori o. Ci. (u)blažiti bolečino, frons obducta (sc. nube) H. mračno, o. frontem H., Q. ali vultūs Sen. ph. nagubančiti, (z)mračiti.

2. pokri(va)ti, zakri(va)ti, zagrniti (zagrinjati), prevleči, obda(ja)ti: trunci libro aut cortice obducuntur Ci., obducit pascua omnia iuncus V., obducta vulneri cicatrice Cu.; metaf.: obducta cicatrix (sc. rei publicae) Ci. zarasla rana, luctus annis obductus O. ozdravljena; toda: obductum verbis volgare dolorem V. pritajeno, obstructio obducta Ci. zakrita.

3. zapreti (zapirati), zakleniti (zaklepati): penetralia Lucan., fores Sen. tr.

4. poškodovati, raniti: stomachum Cael.

5. vase potegniti (potegovati, potezati) = (po)srkati, (po)srebati, (po)piti: Petr., venenum Ci., potionem Sen. ph. —

II. (duco = vodim, vedem) proti komu (čemu) voditi (vesti), (po)peljati, pred koga privesti (privajati, voditi), (pri)peljati, dovesti (dovajati): vim Gallicam obduc contra in acie exercitum: lue patrium hostili fusum sanguen sanguine Acc. ap., scortum uxori o. Pl. (Merc. argum.), Curium Ci. ep. kot kandidata za častno službo postavljati nasproti drugim; metaf.: postremum diem o. Ci. ep. še dodati.

Opomba: Sinkop. inf. pf. obduxe (= obduxisse): Pl. (Merc. argum.)

ob-iciō -ere -iēcī -iectum (ob in iacĕre)

1. nasproti vreči (metati), nasproti, pred, spredaj postaviti (postavljati): argentum alicui ob os Pl., tabulas alicui ob os Ap. pod nos tiščati, o. se copiis C., se hosti N., se alicui infesto venieti obviam L., abeunti se obiecit Cu., se ad currum obicit V. plane na voz; med. nasproti stopiti (stopati): visu repentino obiecto N. ob nepričakovanem prizoru, obiectā re terribili Ci. pri kaki strahoviti prikazni, aliud miseris obicitur V., obicitur monstrum oculis V. se prikaže; occ.: opponere id et obicere adversario Ci. odvrniti (odvračati).

2. vreči (metati), zagnati (zaganjati) kaj pred koga, komu: Pl., Ter., Varr., Sen. rh., Val. Max. idr., Cerbero offam obicit V., o. parricidae corpus feris Ci., devorundos servos muraenis Sen. ph., aliquem bestiis Eutr.; pren.: delenimentum animis Volani agri dimensionem o. L.; metaf. prepustiti (prepuščati), izročiti (izročati), nastaviti (nastavljati), izpostaviti (izpostavljati) koga, komu (čemu): legatum hominibus feris C., consulem morti Ci., exercitum flumini C., se hostium telis Ci., caput V. življenje (nevarnosti), vitam invidiae Ci., obiectus fortunae Ci. ali calumniantibus Q., obiectus ad omnes casus Ci., obicere se in dimicationes Ci.

3. occ. za obrambo postaviti (postavljati) kaj pred koga (kaj), preložiti (prelagati), položiti (polagati) kaj pred koga (kaj), držati kaj pred čim ali proti čemu: carros pro vallo C., Alpium vallum contra transgressionem Gallorum Ci., novum pro diruto muro L., portis ericium C., fores L. ali portas V. zaloputniti, o. fossam L., cervos L. španske jezdece, prenosne ovire, funes iumentaque Auct. b. Alx., scutum L., clipeos ad tella obiciunt V., navem faucibus portūs C.; metaf.: noctem peccatis et fraudibus obice nubem H. zagrni z nočjo in z oblakom = naredi nevidne; od tod pt. pf. obiectus 3 (o krajih, rekah idr.) ležeč (stoječ) pred čim, čemu nasproti, spredaj ležeč (stoječ): insula obiecta portui Brundisino C., silvae obiectae (= obiacentes) C., tot omnibus obiectis Cu.

4. (z abstr. pojmi) navd(aj)ati koga s čim, navdahniti (navdihovati), obuditi (obujati), vzbuditi (vzbujati), prizade(va)ti, povzročiti (povzročati) komu, kaj, spraviti (spravljati), postaviti (postavljati) koga v kakšno stanje (npr. v strah): Pl., o. alicui laetitiam nec opinanti (iznenada) Ter., deos sibi eam mentem obiecisse, ut … L. da so mu to misel navdahnili bogovi, quae res tantum furorem Roscio obiecit? Ci., rabiem canibus V. razbesneti, razdražiti pse, o. spem, terrorem L., mentem et dolorem Ci., religione obiectā C. ker so se porajali verski pomisleki; od tod pass. obicitur alicui aliquid = dogodi se, prigodi se, zgodi (dogaja) se, pripeti se komu kaj, koga doleti kaj: hocine? ...? mihi mali obici tantum! Ter., tum hoc mihi esse obiectum malum! Ter., obiectabatur animo metus et dolor Ci. sta obhajala (navdajala) srce.

5. oponesti (oponašati), očitati: L., O., T., Plin. iun., Pr. idr., ignobilitatem obiecit Caesaris filio Ci., furta mihi obiciuntur Ci.; s kavzalnim stavkom: non tibi obicio, quod (da) hominem dignissimum tuis moribus, Apollonium Niconis … spoliasti ac depeculatus es Ci., Meneclides Epaminondae obiecit, quod liberos non haberet N.; s povednim stavkom (ACI): obicit mihi me ad Baias fuisse Ci.; tudi z de: de Cispio mihi igitur obicies? Ci., quod obiectum est de pudicitiā Ci. Od tod subst. pt. pf. obiecta -ōrum, n očitki, očitanja: o. negare, diluere Q.

Opomba: Star. obiexim -is = obiecerim -is: Pl.

oblák cloud

brez obláka, oblákov cloudless, serene
nizko ležeči obláki aeronavtika low cloud level
gradovi v oblákih (figurativno) castles in Spain
tvorba oblákov cloud formation
utrganje oblákov a cloudburst
zidanje gradov v obláke (figurativno) building castles in the air, wishful thinking
dvigati se visoko pod obláke to rise high into the sky
kriki so se dvignili do oblákov the shouts made the welkin ring
leteti nad obláki aeronavtika žargon to fly over the top
(po)let nad obláki over-the-top flight
obláki se kopičijo the clouds are baking up
iz oblákov pasti (figurativno) to drop from the clouds
oblák se je utrgal there was a violent downpour
zidati gradove v obláke to build castles in the air
živeti v oblákih (figurativno) to be (ali to have one's head) in the clouds