Franja

jêzik (-íka) m

1. (organ) lingua:
zgornji del jezika dorso della lingua
konica jezika apice della lingua
otekel, raskav, rdeč, vlažen jezik lingua gonfia, ruvida, rossa, umida

2. gastr. (živalski jezik) lingua:
goveji, svinjski jezik lingua di bue, di maiale
prekajeni, soljeni jezik lingua affumicata, salmistrata

3. (kar je po obliki podobno jeziku) lingua; linguetta:
ognjeni jeziki lingue di fuoco
jezik pri čevljih linguetta delle scarpe
jezik pri denarnici linguetta del portamonete

4. (organ pri človeku glede na pomembnost pri govorjenju) lingua:
kaj nimaš jezika? non ce l'hai la lingua? hai perso la lingua?
ugrizniti se v jezik mordersi la lingua

5. (sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje) lingua, linguaggio, parlata:
govoriti, naučiti se jezik parlare, imparare una lingua
lomiti, obvladati, razumeti, znati jezik masticare, padroneggiare, capire, sapere una lingua
klasični, moderni jeziki lingue classiche, moderne
germanski, romanski, slovanski, indoevropski jeziki lingue germaniche, romanze, slave, indoeuropee
aglutinacijski, fleksijski, monosilabični jeziki lingue agglutinanti, flessive, monosillabiche
kentumski, satemski jeziki lingue centum, satem
angleški, italijanski, slovenski jezik (lingua) inglese; lingua italiana, italiano; lingua slovena, sloveno
knjižni jezik lingua letteraria
ljudski jezik parlata popolare
manjšinski jezik lingua della minoranza
materni jezik lingua materna, madrelingua
občevalni jezik linguaggio popolare
otroški jezik linguaggio infantile
svetovni jezik lingua mondiale
učni jezik lingua di insegnamento
zvrstni jezik linguaggio settoriale

6. pren. (kar kdo govori, pove) lingua, parola:
paziti na svoj jezik frenare, moderare la propria lingua, stare attento a quel che dici
sam jezik ga je è bravo solo a parole
pren. pog. jeziki (opravljivci) malelingue

7. knjiž. (način izražanja, vezano na določeno pojmovanje česa) linguaggio:
kulinarični jezik linguaggio della gastronomia
matematični jezik linguaggio della matematica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non poteva non dirlo
jezik ga je srbel, vendar ni rekel gli prudeva la lingua, ma si trattenne
tekal je ves dan, da mu je jezik visel iz ust a furia di correre tutto il giorno aveva fuori la lingua
jezik ji gladko teče, ji teče kot namazan ha la parlantina sciolta
jezik se mu zapleta, zatika farfuglia, si impappina
brusiti jezike na kom sparlare di qcn., tagliare i panni addosso a qcn., spettegolare su qcn.
jezik za zobe! acqua in bocca!
držati jezik (za zobmi) tenere la lingua a casa, essere muto come un pesce
opletati, otresati jezik sparlare, criticare
pokazati komu jezik mostrare la lingua, fare le boccacce, gli sberleffi
vsemu svetu pokazati jezik infischiarsene degli altri
lomiti si jezik parlucchiare una lingua
pristriči, zavezati komu jezik tappare la bocca a qcn.
kar naprej sukati, vrteti jezik non far che parlare, parlare continuamente
polagati komu na jezik mettere le parole in bocca a qcn.
govoriti, kar pride na jezik parlare a vanvera
imeti dar za jezike essere dotato per le lingue, avere il pallino delle lingue
prijeti koga za jezik prendere uno in parola
imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
ne imeti dlake na jeziku non avere peli sulla lingua
imeti dolg jezik avere la lingua lunga, essere un ciarlone, un pettegolo
imeti nabrušen jezik avere la battuta pronta
imeti strupen jezik calunniare, diffamare, sparlare
etn. jezik (premični del trlice) gramolatrice
geol. jezik roccia intrusiva
bot. jelenov jezik lingua cervina, scolopendrio (Scolopendrium officinale)
bot. mačji jezik ofioglosso (Ophioglossum)
geol. ledeniški jezik lingua glaciale, di ablazione
bot. navadni volovski jezik buglossa (Anchusa officinalis)
zool. morski jezik (list) sogliola (Solea)
inform. programski jezik linguaggio di programma
med. obložen jezik lingua patinosa, sporca
umetni jezik lingua artificiale
PREGOVORI:
kolikor jezikov znaš, toliko veljaš ogni lingua vale un uomo
jezik tišči, kjer zob boli; kar govori jezik, čuti tudi srce la lingua batte dove il dente duole

jéž zoologija hedgehog; urchin

morski jéž sea urchin, urchin; echinus, pl -ni

jih pron.

1. pog. li, le:
dobiti jih po glavi ricevere una stangata, una doccia fredda; essere conciato per le feste; buscarle
imeti jih za ušesi essere discolo; essere un furbo di tre cotte
naložiti jih komu darle a uno di santa ragione, suonarlo ben bene
povedati jih komu cantarle chiare a uno
razdirati, stresati jih fare il buffone
preslišati jih ricevere rimproveri, rabbuffi

2. (v nikalnih stavkih krepi predmet ali miselni osebek):
ni jih večjih strahopetcev, kot ste vi siete i peggiori vigliacchi che io conosca
(v vzkliku) glej jih priliznjence! begli ipocriti!

jo pron. f

1. pog. (stvar, ki se ne mara, ne more imenovati):
dobiti jo po glavi ricevere una stangata, essere conciato per le feste
pošteno jo izkupiti riportare gravi ferite; prendersi una batosta
vulg. nastavljati jo darla
srečno, poceni jo odnesti cavarsela a buon mercato
pogoditi, uganiti jo trovare sempre la risposta giusta
urezati jo prendere a suonare
zagosti jo komu giocare un tiro a qcn.
zavoziti jo fallire, sbagliare

2. (z nekaterimi glagoli izraža hojo):
mahati jo andare, camminare
ubrati jo prendere un sentiero, avviarsi verso
(izraža tek, beg):
pobrisati, odkuriti, popihati jo battersela, svignarsela

3. (v nikalnih stavkih krepi predmet)
ni je ženske, ki bi to zmogla nessuna donna sarebbe capace di farlo

4. (v vzkliku)
glej jo navihanko ma guarda la furbacchiona!

job¹ [džɔb] samostalnik
delo, opravilo, posel; delo na akord; naloga, dolžnost; služba, položaj
pogovorno zadeva
pogovorno težka naloga; špekulacija, izrabljanje službe za privaten zaslužek
ameriško, sleng nečeden posel, kraja, rop, zločin
tisk akcidenčni tisk

ekonomija job card (ali ticket) seznam delavčevih delovnih ur
job order naročilo za delo
job production izgotovitev posamičnega dela
job specification opis dela
job analysis analiza dela, analiza zaposlenosti
job classification poklicna razvrstitev
job control sindikalni vpliv na kadrovsko politiko v podjetju
job evaluation (ali rating) ocenitev dela
job rotation rotacija delovnih mest
on the job training izobrazba na delovnem mestu
odd jobs priložnostna dela
bad job slaba stvar, težek položaj, neuspeh
a good job (too) (res) sreča
by the job na akord, od kosa plačano delo
job time čas za delo na akord
job wage plačilo za delo na akord
out of a job brezposeln
job for the boys služba za pristaše (politične stranke)
bank job bančni rop
what a job! to je obupno!
it was quite a job bila je res težka stvar
to make a good job of it delo res dobro opraviti
to make a thorough job of it delo temeljito opraviti
to make the best of a bad job popraviti, kar se še da; molče požreti, ne kazati nevolje
to give it up as a bad job opustiti kaj, kar je brezupno
to know one's job razumeti stvar
it is your job to do it tvoja naloga je, da to narediš
to be on the job pridno delati, paziti
this is not everybody's job to delo ni za vsakega
to pull a job zagrešiti zločin
to do s.o.'s job for him; ali to do a job on s.o. uničiti koga, likvidirati koga
a put-up job naprej dogovorjen zločin, prevara
ameriško to lie down on the job zanemarjati delo, zabušavati
ameriško, pogovorno she is a tough job ona je žilava

joke¹ [džouk] samostalnik
šala, dovtip

the best of the joke ost dovtipa
to take (ali bear) a joke razumeti šalo
he can't see a joke ne razume šale
to carry the joke too far pretirati s šalo
to crack (ali cut) jokes zbijati šale
he is a joke smešen je
in joke v šali
it is no joke to pa ni šala
the joke of the town tarča posmeha
to pass (ali put) a joke upon s.o. vleči koga za nos
to play practical jokes on s.o. zagosti jo komu, neslane šale zbijati s kom
to turn a matter into joke obrniti kaj v šalo

jota ženski spol jota, izgovor šp. črke j

sin faltar (una) jota do pičice natančno
ni una jota tudi kapljice ne, prav nič
no saber jota butast biti

jùče, jùčēr prisl. včeraj: čovjek od juče človek, ki si še ni ustvaril imena

Jugendliche, der, (ein -r, -n, -n) Recht mladostnik, mladoletnik; Jugendliche, pl , mladina; Jugendliche haben keinen Zutritt mladoletnikom vstop ni dovoljen

jugozahod samostalnik
1. (smer) ▸ délnyugat
Sredi dneva bodo padavine od jugozahoda spet zajele večji del Slovenije. ▸ Napközben a csapadék délnyugat felől újra kiterjed Szlovénia nagyobb részére.
S trga sledimo cesti med hišami proti jugozahodu, ki nas že izven naselja pripelje do kapele. ▸ A térről a házak között vezető úton haladunk délnyugat felé, amely már a település határán túl elvezet a kápolnához.
Najprimernejši prostor za otroško sobo je tisti, ki je obrnjen na jug ali jugozahod in ki ni ob prometni cesti. ▸ Gyerekszobának a déli vagy délnyugati fekvésű szoba a legalkalmasabb, amely nem fekszik forgalmas út mellett.

2. (območje) ▸ délnyugati részPortugalska, dežela na skrajnem jugozahodu Evrope, ima bogato zgodovinsko dediščino. ▸ Portugália, Európa legdélnyugatibb országa gazdag történelmi örökséggel rendelkezik.

juridiction [žüridiksjɔ̃] féminin sodna oblast, področje te oblasti, sodna pristojnost, jurisdikcija; figuré forum, sodnik

(degré masculin de) juridiction instanca
cela n'est pas de votre juridiction to vam ni nič mar, to se vas ne tiče

jus [žü] masculin sok; populaire voda, črna kava, familier bencin, familier električni tok

jus de fruits, de citron, de raisin sadni, citronin, grozdni sok
(familier) jus de la treille, de la vigne vino
jus de viande mesni sok
(populaire) avoir du jus biti eleganten, šik
jus de bâton batine
c'est jus vert et vert jus to je eno in isto
laisser cuire quelqu'un dans son jus pustiti koga v njegovih težavah
(populaire) un bon jus dobra kava
(populaire) balancer quelqu'un au jus zagnati koga v vodo
(populaire) il n'y a plus de jus ni več (električnega) toka
(populaire) ça vaut le jus to se izplača

juste [žüst] adjectif pravičen; primeren, ustrezen; upravičen, utemeljen; točen; tesen; komaj še zadosten; natančen; adverbe pravilno, točno, natančno; masculin pravičnik

au juste natančno; pravzaprav; v zadnjem trenutku
qu'a-t-il dit au juste? kaj je pravzaprav rekel?
au plus juste do pičice natančno, točno
à prix juste po primerni ceni, ne predrago
à juste titre upravičeno
comme de juste (familier) samoumevno, kot se spodobi
midi juste točno poldan
par le juste et l'injuste z vsemi sredstvi
tout juste komaj še, toliko da še
vous avez deux jours pour faire ce travail, ce sera juste! dva dni imate časa za to delo, to bo komaj dovolj!
la soupe sera un peu juste pour nous trois juhe bo komaj dovolj za nas tri
aller juste dobro pristajati (obleka)
la montre va juste ura gre točno
avoir juste de quoi vivre komaj še shajati
avoir l'oreille juste dobro slišati
être chaussé (trop) juste imeti (pre)tesne čevlje
dormir du sommeil du juste spati spanje pravičnega
ne savoir au juste ne vedeti točno
toucher juste prav(iln)o zadeti, pogoditi
c'est juste to je res
juste ciel! juste Dieu! sveta nebesa!
chanter juste pravilno peti
je reste juste quelques minutes ostanem le, komaj nekaj minut
il est arrivé bien juste prišel je v zadnjem trenutku
il n'est pas juste de le traiter ainsi ni prav, da tako delajo z njim

kàdar konj.

1. (v oziralnih in časovno-pogojnih odvisnikih) quando; mentre; knjiž. allorquando:
naj pride, kadar hoče venga quando vuole

2. star. (za izražanje istočasnosti) (ko) quando:
kadar bom zrasel, bom gasilec quando sarò grande farò il pompiere
PREGOVORI:
kadar mačke ni doma, miši plešejo quando non c'è la gatta i topi ballano

kàil neskl. prid. (t. kail, ar.) sporazumen, zadovoljen, voljan: biti kail čemu biti s čim sporazumen: stari nije tome kail bio stari se s tem ni strinjal

Kaiser, der, (-s, -) cesar; wo der Kaiser zu Fuß/alleine hingeht kamor gre še cesar peš; wo nichts ist, hat auch der Kaiser sein Recht verloren kjer nič ni, še vojska ne vzame; sich um des Kaisers Bart streiten prepirati se za prazen nič

káj

A) adv.

1. pren. (uvaja vprašanje) ○:
kaj že greste? ve ne andate già?

2. pren. (v retoričnih vprašanjih poudarja nasprotno trditev) ○:
pohiti, kaj naj čakam do sodnega dne! e sbrigati! Non posso aspettare all'infinito

3. (izraža grajo) ma:
kaj te ni sram, da se samo potepaš ma non ti vergogni a non far niente

4. (izraža nejevoljo, presenečenje) ed ecco, quand'ecco:
ravno sem hotel zdoma, kaj ti ne pride obisk stavo uscendo quand'ecco visite in casa!

B) adv.

1. (izraža manjšo količino) un po', qualche cosetta, di (partitivo):
gotovo ima kaj dolga avrà sicuramente dei debiti

2. (v vprašalnih stavkih izraža nedoločeno količino ali mero) ○:
ali me imaš kaj rad? mi vuoi bene?
ali se kaj spozna na avto? se ne intende di automobili?

3. (izraža precejšnjo mero) piuttosto, abbastanza, parecchio:
življenje je kaj žalostno la vita è piuttosto misera
(v nikalnih stavkih z nič omejuje zanikanje) affatto, per niente:
delati se mu nič kaj ne ljubi lavorare non gli garba affatto

4. (v vprašalnih stavkih posplošuje vprašanje) cosa, che:
kako je kaj doma? a casa cosa c'è di nuovo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
neroden je kot le kaj, da je kaj è incredibilmente maldestro
udari, če te je kaj e picchia, se ne hai il coraggio
ne morem si kaj, da se ne bi smejal non posso non ridere
vrne se čez leto dni ali kaj torna fra un anno o giù di lì

káj¹ (čésa) pron. (izraža vprašanje po neznani stvari) che cosa, cosa, che:
kaj se je zgodilo? cos'è successo?
kaj bo dobrega? che c'è di bello?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kaj (pa) je? che c'è?
(izraža nejevoljo) kaj je spet? cos'altro c'è?
kaj ti je, ali si bolan? che cos'hai, stai male?
le kaj je na njej, da je tako privlačna cos'ha da essere così seducente
kaj bo iz tega? cosa ne verrà fuori?, che ne sarà (di questo)?
misli, da je bogve kaj crede di essere chissà chi
pog. (izraža predlog) kaj, če bi šla v kino? che ne diresti se andassimo al cinema?
pren. kaj revež, da je le pošten (izraža pomembnost prve trditve) non importa se è povero, l'importante è che sia onesto
kaj za to, če ni mlada cos'importa se non è giovane
(kot podkrepitev trditve) to so velike reči, kaj meniš sono cose serie, che ne dici?
kaj hočemo, star sem niente da fare, sono vecchio; cosa vuoi, sono vecchio
pren. kaj vse ti (ne) pade na misel cosa mai ti viene, ti salta in mente!
odšel je kaj vem kam è andato chissà dove
po čem je vino? cosa costa il vino, a quant'è il vino?
ne vem, pri čem sem non so a che punto mi trovo

káj² adv.

1. (vprašanje po vzroku) perché:
kaj me tako začudeno gledaš perché mi guardi così meravigliato, cos'hai da guardarmi così meravigliato

2. (vprašuje po namenu) per che cosa, a che cosa:
kaj ti bo knjiga, če ne bereš a che ti serve il libro se non lo leggi

3. (v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev) perché:
kaj siliš v nesrečo perché ti cacci nei guai
(s 'še', 'šele' izraža močno zanikanje) nient'affatto, macché:
misliš, da ga je bilo sram? kaj še pensi che si vergognasse? macché

4. (sprašuje po razlogu, zaradi katerega nastopi dejanje) come (mai):
kaj da gostov še ni come mai gli ospiti non sono ancora arrivati

5. pog. (koliko) cosa; quanto:
kaj stane avto quanto costa l'auto

6. (v medmetni rabi izraža:)
a) (začudenje, nejevoljo) ma come:
kaj, ti si še zmeraj tu? ma come, sei ancora qui?
b) (grožnjo) insomma:
kaj še ne bo miru?! insomma, volete star zitti!
c) (ravnodušnost) tanto:
pa kaj, saj nič ne pomaga tanto non serve niente

kàj (čésa) pron. (izraža nedoločno stvar) qualcosa, cosa, che:
nimaš se za kaj jeziti non hai di che arrabbiarti
'hvala' — 'ni za kaj' 'grazie' — 'non c'è di che'
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
spreten kot le kaj bravissimo, abilissimo
(izraža močno zavrnitev) pa še kaj nient'affatto
pren. (izraža veliko začudenje) kaj takega! cosa dici!; ma no!
pog. imeti kaj s kom avere una relazione (amorosa) con qcn.
nareč. ne moči vsemu kaj non poter fare tutto
evf. njega se rado kaj prime (quello lì) è bravo a rubare