Franja

wring^*2 [riŋ]

1. prehodni glagol
iztisniti, izžeti (sadje itd.), stiskati, izžemati, ožeti; zviti, zaviti (vrat), oviti, lomiti, viti (roke); skriviti, skremžiti (obraz); izkriviti, popačiti (pomen); iztisniti, izsiliti (davek, denar); stisniti (komu roko)
figurativno stiskati (srce), mučiti

to wring s.o.'s hand stisniti komu roko
to wring the neck of an animal zaviti vrat živali
I'll wring your neck vrat ti bom zavil
to wring one's hands in pain roke viti od bolečine
to wring a confession from s.o. izsiliti priznanje iz koga
to wring money from (ali of) s.o. izsiliti, izžeti denar iz koga
my shoe wrings me čevelj me tišči (žuli)
his face was wrung with pain obraz mu je bil skremžen od bolečine
it wrings my heart zelo sem potrt zaradi tega
he wrings my words from their true meaning on pači pravi pomen mojih besed

2. neprehodni glagol
zviti se, kriviti se; povzročati bolečino, mučiti

wrong² [rɔŋ] pridevnik
zmoten, nepravi, pogrešen, napačen, naroben; ki ni v redu, ki je v neredu; neprimeren, nepripraven; nekoristen, neugoden

wrong act prekršek
a wrong answer napačen, nepravi odgovor
the wrong side narobna stran (of material blaga)
wrong one, sleng wrong'un (kriket) žoga, ki leti čisto drugače, kot je igralec pričakoval
(the) wrong side out na ven (narobe) obrnjena notranja stran (oblačila)
the wrong side of the blanket figurativno nezakonit
to be wrong ne imeti prav
the clock is wrong ura ne gre prav
you are wrong in believing that nimaš prav (motiš se), če to verjameš
not to be far wrong ne se zelo (z)motiti
I was not far wrong in guessing skoraj sem uganil
something is wrong with him nekaj je narobe z njim
what's wrong with you? kaj pa je (narobe) s teboj?
to be in the wrong box figurativno biti v škripcih (v nerodnem položaju, v zagati); ne biti na mestu; biti na zgubi
it is the wrong side out to je narobe, obrnjeno
to be on the wrong side of 50 biti nad 50 let star
what's wrong with a cup of tea? pogovorno kako bi bilo s skodelico čaja?
to do the wrong thing in the wrong place ravno narobe (napačno) kaj napraviti
what do you find wrong with it? kaj se ti zdi pri tem narobe (ti ni pri tem všeč)?
to get (to have) hold of the wrong end of the stick figurativno (popolnoma) napačno razumeti (imeti čisto napačno mnenje, vtis)
to get out of the bed (on) the wrong side figurativno, pogovorno z levo nogo vstati; biti slabe volje
he will laugh on the wrong side of his mouth figurativno smeh ga bo že minil
to prove s.o. wrong dokazati komu, da nima prav
to go wrong zaiti; spodleteti, ne iti (biti) v redu
he holds the book the wrong way narobe drži knjigo
he found himself in the wrong shop figurativno, pogovorno ni na pravega naletel
it is very wrong of you to support him zelo napak je od vas, da ga podpirate
to take the wrong train peljati se z napačnim vlakom
to take the wrong turning (ali path) figurativno zaiti na kriva pota

y [i] adverbe tam; tja; v tem, v to

j'y vais grem tja
j'y pense mislim na to
madame n'y est pas gospe ni doma
je n'y suis (chez moi) pour personne za nikogar me ni doma, nikogar ne sprejmem
j'y suis (sedaj) razumem
tu n'y es pas ti tega ne razumeš, motiš se
nous y sommes? (je) jasno?
j'y tiens beaucoup mnogo mi je do tega
s'y entendre, s'y connaître razumeti se, spoznati se na to
y compris vštevši
il y a trois mois pred tremi meseci
je n'y suis pour rien jaz pri tem nimam nobenega posla
ça y est! (familier) tako, to je narejeno! gotovo! zdaj smo pa tam!

yield² [ji:ld] prehodni glagol
donašati, prinašati, dajati; proizvajati; dopustiti, dovoliti; odstopiti (s.th. to s.o. komu kaj)
(redko) uvideti, priznati

to yield 10% donašati 10%
to yield assistance da(ja)ti, nuditi pomoč
to yield a city, a fortress predati mesto, trdnjavo
to yield good crops dajati dobre letine (žetve) (o zemlji)
to yield consent privoliti
to yield due honours izkazati dolžne časti
to yield the point priznati poraz (v debati)
to yield a profit trgovina prinesti dobiček
to yield s.th. to be done dopustiti, da se nekaj naredi (zgodi)
to yield s.o. thanks biti komu hvaležen
to yield precedence to s.o. dati komu prednost
to yield submission podvreči se
to yield the palm (to s.o.) priznati se poraženega (od koga)
yield right of way! dajte prednost (v cestnem prometu)
to yield a place to s.o. odstopiti, narediti prostor komu
to yield one's rights odreči se svojim pravicam
to yield oneself prisoner predati se v ujetništvo
to yield up the breath (ghost, life) izdihniti (dušo), umreti
neprehodni glagol
donašati, (ob)roditi, dajati; vdati se, popustiti; podleči, podvreči se; privoliti (to v)
zaostajati (to za)

to yield well, poorly dobro, slabo obroditi
this apple-tree yields well ta jablana dobro rodi
to yield to conditions privoliti v pogoje
to yield to despair vda(ja)ti se obupu
the ground yielded under him tla so se mu vdala pod nogami
to yield to superior forces vdati se, ukloniti se premoči
to yield to temptation podleči skušnjavi
to yield under pressure popustiti pod pritiskom
to yield to the times prilagoditi se časom (času)
they yield to our soldiers in courage oni zaostajajo za našimi vojaki glede hrabrosti

your [jɔ:, júə, jə] pridevnik
vaš; tvoj

your father and mine, your and my father(s) tvoj in moj oče
Your Majesty Vaše Veličanstvo
it is your own fault to je tvoja (lastna) krivda, ti sam si kriv
open your mouth! odpri(te) usta!
is that your fox hunt? je to tvoj (toliko slavljeni) lov na lisice?

yours [jɔ:z, júəz, jəz] zaimek

1.
vaš, Vaš; tvoj

2.
tvoji, vaši, Vaši (ljudje, svojci)

3. trgovina
Vaš(cenjeni) dopis

this is yours to je tvoje (vaše, Vaše)
my brother and yours moj in vaš brat
a friend of yours neki tvoj (vaš, Vaš) prijatelj
that hat of yours tisti tvoj klobuk
what is mine is yours kar je moje, je tvoje
what's yours? pogovorno kaj boš (boste) pil(i)?
ever yours vedno tvoj(a), Vaš(a)
yours respectfully, yours faithfully, yours sincerely, yours truly z odličnim spoštovanjem, Vaš vdani (konec pisma)
you and yours ti in tvoji
yours of the 10^th inst. Vaš dopis od 10. t. m.
yours of the 3^rd is in hand prejeli smo Vaš dopis (Vaše pismo) z dne 3. t. m.

yourself množina yourselves [jɔ:sélf, -sélvz] zaimek (v zvezi z you ali z velelnikom)

1.
(poudarjeno, emfatično) (ti) sam, (vi, Vi) sami

you yourself told me, you told me yourself vi sami ste mi povedali
you must see for yourself sam moraš videti, se prepričati
you are not yourself today danes te ni moč prepoznati, nisi pravi
you are not quite yourself after this illness nisi čisto pravi, nisi še dober po tej bolezni
what will you do with yourself today? kaj boš delal (počenjal) danes?
by yourself (ti) sam, brez (tuje) pomoči
you'll be left by yourself ostal boš (čisto) sam
do you learn French by yourself? ali se sami učite francosko?

2. povratni
se, sebe, si, sebi

be yourself! vzemi se skupaj!, pridi spet k sebi!
help yourself! postrezi(te) si, vzemi(te) si!
you may congratulate yourself lahko si čestitaš
don't trouble yourself! ne trudi(te) se!
pull yourselves together! vzemite se skupaj!
shut the door behind yourself! zapri(te) vrata za seboj!
how's yourself? sleng kako pa kaj ti?, kako pa gre tebi?

z prep. (pred nezvenečimi soglasniki: s)

I. (z rodilnikom)

1. (izraža usmerjenost stran) da, di:
pasti s strehe cadere dal tetto
vstati s postelje scendere dal letto
oditi z doma uscire di casa
pren. odstaviti koga s položaja deporre qcn. dalla carica

2. (za izražanje izhodiščne časovne meje) da, di:
v noči s četrtka na petek nella notte da giovedì a venerdì
pismo z dne 5. oktobra lettera del 5 ottobre

3. (za izražanje omejitve) da:
z vidika stabilnosti so ukrepi koristni dal punto di vista della stabilità, i provvedimenti sono utili

4. (za izražanje izvora) da:
bolezen se prenaša z živali na človeka la malattia si trasmette dall'animale all'uomo

II. (z orodnikom)

1. (za izražanje sredstva) con, da:
umiti se z mrzlo vodo lavarsi con l'acqua fredda
kraj je obkrožen s hribi la località è circondata da montagne

2. (za izražanje načina, kako poteka dejanje) con, a, per:
jesti s tekom mangiare con appetito
voziti s preveliko hitrostjo guidare a velocità eccessiva
poklicati koga z imenom chiamare qcn. per nome
(v pismih) s spoštovanjem, z odličnim spoštovanjem distinti saluti

3. (za izražanje medsebojnega odnosa) con:
dogovoriti se, prepirati se, primerjati se, strinjati se s kom accordarsi, litigare, paragonarsi, essere d'accordo con qcn.
živahna trgovina z Italijo rapporti commerciali intensi con l'Italia

4. (za izražanje druženja) con:
priti na obisk z družino venire in visita con la famiglia
iti na sprehod z otroki andare a passeggio coi bambini

5. (za izražanje kakovosti, vsebine, dodatka) con, da, di:
deklica s črnimi kitami ragazza dalle trecce nere
trgovina z igračami negozio di giocattoli
vreča z apnom sacco di calce
jesti hrenovko z gorčico mangiare un vurstel con la mostarda

6. (za izražanje časa, ko se dejanje začenja ali poteka) con, a:
novi predpisi veljajo z današnjim dnem le nuove norme entrano in vigore con la giornata odierna
brati se je naučil s petimi leti imparò a leggere all'età di cinque anni
s starostjo je postajal odljudnejši con l'età diventò più scontroso

7. (v brezosebnih stavkih za izražanje slovničnega subjekta) ○:
zanimalo jih je, kako je z materjo volevano sapere come stava la madre
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. priti z dežja pod kap cadere dalla padella nella brace
novica je prišla kot strela z jasnega la notizia fu come un fulmine a ciel sereno
besede mu gredo težko z jezika ha difficoltà a dire qcs.
vede se, kot bi padel z oblakov si comporta come se fosse caduto dalle nuvole
evf. spraviti koga s sveta liquidare qcn., far fuori qcn.
pren. spustiti koga z vajeti non aver più il controllo di qcn.
pren. spreti se z belim kruhom rifiutare una carica, un lavoro redditizio
pren. obmetavati koga z blatom calunniare, diffamare qcn.
pren. hoditi, iti v korak s časom essere al passo coi tempi
pren. oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco, restare con un palmo di naso
pren. biti za kaj z dušo in telesom essere per, con qcs. anima e corpo
pren. igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
pren. hoditi s kurami spat andare a letto con le galline
pren. strokovnjak, delavec, da ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati un tecnico, un lavoratore da cercare col lanternino
knjiž. boriti se z mlini na veter battersi, combattere coi mulini a vento
te besede so bile, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo le parole furono per lui una doccia fredda
pren. poslušati z očmi in ušesi essere tutto orecchie per qcn
pren. igrati se z ognjem scherzare col fuoco
pren. zatreti (upor) z ognjem in mečem domare nel sangue (la rivolta)
pren. delati s polno, z vso paro lavorare a tutta forza
pren. boriti se z ramo ob rami combattere, lottare fianco a fianco con qcn.
soočiti se z resnico guardare la verità in faccia
pren. braniti se z vsemi štirimi difendersi, opporsi con tutte le forze
pren. jesti z veliko žlico abbuffarsi
biol. razmnoževanje z delitvijo riproduzione per scissione
šah. igrati z belimi, črnimi figurami giocare con le figure bianche, nere
šport. skok z mesta salto a pie' pari
šport. premagati nasprotnika z golom razlike battere l'avversario per un gol
PREGOVORI:
kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
enako se z enakim druži dimmi con chi vai e ti dirò chi sei; simili con simili fanno buoni amici

za para; por; a

za danes para hoy
dan za dnem día por día
korak za korakom paso a paso
beseda za besedo palabra por palabra
(v zameno) za a cambio de
knjiga za tebe un libro para ti
sredstvo za glavobol un remedio para (ali contra) el dolor de cabeza
nisem (razpoložen) za šale no estoy para bromas
jaz za svoj del ... por mi parte
jaz za svojo osebo por lo que a mí toca; en cuanto a mí; en lo que a mí respecta (ali concierne)
to je stvar zase esto es cosa aparte
za to ceno (po tej ceni) a ese precio, por ese precio
po 10 peset za kos a diez pesetas por pieza
za koga me (pa) imate? ¿por quién me toma usted?
za primer, da ... (para el) caso de que (subj); por si (ali acaso) (subj)
glasovati za koga votar por alg
vse govori za nas todo habla en nuestro favor
sesti za mizo sentarse a la mesa
prijeti za roko coger (ali tomar) de la mano
smatram za nespametno lo considero desarcetado
zanimam se za ... tengo interés por...
zgrabiti za lase koga coger de (ali por) los cabellos a alg
za in proti el pro y el contra
za domovino por la patria

zadéti (cij) dar en el blanco, hacer blanco (v en)

pravo zadeti acertar; (pri borilstvu) tocar; (o krogli) dar en
zadeti v živo tocar en lo (más) vivo; (uganiti) adivinar
ne zadeti (pri streljanju) errar el tiro, no hacer blanco, fig no acertar
dobro zadeti (= imeti srečo) tener suerte
dobro ste zadeti (foto) su retrato de usted está muy parecido
koga zadene krivda (za to)? ¿quién tiene la culpa (de ello)?
to zadene tebe eso se refiere a ti, fam eso va por ti
zadet od strele herido (ali alcanzado) por el rayo
zadeti žebljico na glavico dar en el davo (ali en la yema)

zadôsti adv. abbastanza; sufficientemente, a sufficienza:
doma ne pridelajo zadosti hrane a casa non producono abbastanza cibo, cibo a sufficienza
koliko denarja potrebuješ? Bo desettisoč zadosti? quanti soldi vuoi? Ti basteranno diecimila?
imeti česa zadosti averne abbastanza di qcs.
zdaj pa mi je zadosti! e adesso basta!

zagrábiti (-im)

A) perf.

1. afferrare, agguantare, ghermire, prendere:
zagrabiti z obema rokama agguantare con ambe le mani

2. pren. acchiappare, catturare (il fuggitivo)

3. zagrabiti za cominciare, mettersi a:
zagrabiti za delo cominciare a lavorare

4. prendere, cogliere:
zagrabila ga je jeza, strah fu preso dalla rabbia, dalla paura
zagrabil ga je kašelj ebbe un attacco di tosse
impers. kaj te je zagrabilo? ma cosa ti prende?

5. pren. toccare, turbare, appassionare:
zgodba je poslušalce zagrabila gli ascoltatori rimasero toccati dal racconto

6. agr. coprire (rastrellando):
zagrabiti jame coprire le buche (rastrellandovi terriccio e sim.)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nalogo je treba drugače zagrabiti il compito va affrontato diversamente
pren. zagrabiti priložnost, ki se ponudi approfittare dell'occasione
pren. zagrabiti za orožje decidersi per la lotta armata
pren. zagrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
pren. zagrabiti za trnek abboccare all'amo
pren. če mu prst ponudiš, pa roko zagrabi tu gli offri un dito e lui afferra la mano

B) zagrábiti se (-im se) perf. refl. afferrarsi

zàhmet m (t. zahmet) trud: uvrati se k meni ako ti nije zahmet oglasi se pri meni, če ti ni prenaporno; zahmet ti je! potrudi se!

zaigráti (-ám)

A) perf.

1. gled., film. interpretare, recitare:
zaigrati glavno vlogo recitare la parte del protagonista

2. muz. suonare:
zaigrati koračnico suonare una marcia
zaigrati na klavir suonare il pianoforte

3. šport. giocare (una partita)

4. igre giocare:
zaigrati na stavah giocare alle scommesse, scommettere

5. pren. giocarsi, perdere, sperperare:
zaigrati možnost za uspeh sperperare la possibilità di successo

6. fare la parte (di), fingere:
zaigrati damo fare la parte della gran signora
zaigrati slabost fingere languore

7. tirare un brutto scherzo; pog. incastrare:
pazi se, utegne ti pošteno zaigrati attento che quello è capace di incastrarti

8. pren. sussultare:
ko je to slišal, mu je srce zaigralo al sentire la notizia il suo cuore sussultò

9. pren. disegnarsi, manifestarsi; avere uno scatto; balenare (di sentimento):
v očeh mu je zaigrala jeza gli occhi balenarono in uno scatto d'ira

B) zaigráti se (-ám se) perf. refl. trattenersi giocando

zakopá(va)ti enfouir, enterrer, ensevelir

zakopa(va)ti se (skriti se) se terrer (tudi živali), figurativno se cloîtrer, s'enfermer, s'isoler
zakopa(va)ti se (vojaško) se retrancher, se terrer
zakopa(va)ti se v knjige s'ensevelir (ali s'enterrer) dans ses livres

zakopá(va)ti enterrar; soterrar ; (skriti) esconder entertando

zakopa(va)ti se (voj) atrincherarse, (žival) esconderse bajo tierra

zakrí(va)ti cacher, celer, dissimuler, couvrir, masquer, dérober à la vue

zakri(va)ti si obraz z rokami cacher sa figure dans ses mains

zaosta(ja)ti atrasarse, quedar(se) atrás, rezagarse ; (o uri) andar atrasado, atrasar

nič ne zaostajati za (kom) ir al mismo paso que (alg)
zaosta(ja)ti za časom no marchar con los tiempos
ne zaosta(ja)ti za časom estar al día, ir con el tiempo
zaosta(ja)ti za pričakovanji no corresponder a las esperanzas

zapiti glagol
1. (zapraviti zaradi popivanja) ▸ eliszikS sejma se vrne šele po tednu dni, saj je več kot polovico izkupička zapil. ▸ A vásárról csak egy hét után tér haza, hiszen a bevétel több mint felét elitta.
Žena se dere na moža: "Ti vso svojo plačo zapiješ, najini otroci pa morajo biti lačni, goli in bosi!" ▸ A feleség ordít a férjére: „Te az egész fizetésedet eliszod, a gyerekeinknek pedig éhezniük kell meztelenül és mezítláb!”

2. neformalno (proslaviti z alkoholom) ▸ ráiszik, rámulat
Tako pomembno zmago je seveda treba zapiti, tako kot se spodobi. ▸ Egy ilyen fontos győzelemre természetesen rá kell inni, ahogy illik.
Po starem reku je treba rojstvo zapiti, da bo otrok zdrav. ▸ A régi mondás szerint a születésre rá kell mulatni, hogy a gyerek egészséges legyen.

zapitje samostalnik
1. neformalno (o proslavljanju z alkoholom) ▸ elivás, rámulatás, elmulatás
Trda pogajanja se začnejo šele kasneje, ko so že ugotovili, da ti lahko zaupajo. Drugače kot na zahodu, kjer večerja večkrat pomeni "zapitje" dobre kupčije. ▸ A kemény alkudozás csak később kezdődik, amikor megállapítják, hogy megbízhatnak benned. Ez más, mint nyugaton, ahol a vacsora a legtöbbször azt jelenti, hogy rámulatnak a jó vételre.
Če že ni bilo praznične pojedine, je podelitvi zakramenta sledilo vsaj zapitje krsta z vinom, v zadnjem času pa krstu sledi svečano kosilo. ▸ Ha már nem volt ünnepi lakoma, a szentség felvételét követően legalább jól elitták a keresztelőt, az utóbbi időben viszont ünnepi ebéd követi a keresztelőt.

2. (o alkoholizmu) ▸ iszákossá válás
Ob veselem vzdušju v pesmi svari pred nevarnostjo zapitja fanta in možnostjo odhoda z zadolženo kajžo po svetu. ▸ A vers derűs hangvétele mellett felhívja a figyelmet arra a veszélyre, hogy a fiú iszákossá válik és adósságokba verve magát vág neki a világnak.