Franja

poznáti (-ám)

A) perf.

1. conoscere; praticare:
poznati koga iz otroških let conoscere qcn. fin dall'infanzia
poznati mnogoženstvo praticare la poligamia

2. conoscere, sapere, padroneggiare:
poznati pot sapere la strada
za prevajanje je treba dobro poznati oba jezika per tradurre bisogna sapere bene ambedue le lingue

3. pren. conoscere qcn., avere dimestichezza con qcn.

4. pren. (ozirati se na koga, upoštevati koga) conoscere qcn., aver riguardo di qcn., tener conto di qcn.:
prijatelja pozna samo, kadar ga potrebuje tiene conto dell'amico solo quando ne ha bisogno

5. pren. (z nikalnico)
ne poznati mej non conoscere limiti, essere sconfinato
ne poznati mere essere smodato
ne poznati milosti essere spietato
ne poznati olike essere screanzato, maleducato
pog. nobenega heca ne poznati essere troppo serio, non saper stare allo scherzo
pren. ne poznati šale non scherzare; non avere senso dell'umorismo
če to narediš, te ne poznam več se lo fai, non ne voglio più sapere di te
poznati koga po imenu conoscere qcn. di nome
poznati koga kot slab denar, kot svoj žep conoscere qcn. come le proprie tasche

B) poznáti se (-am se) perf. impers., perf. refl. vedersi; conoscersi

1.
pozna se mu, da ni spal si vede che non ha dormito
po govorici se mu pozna, da ni domačin dalla parlata si vede che non è del luogo

2.
tega ne bom končal do roka, saj se poznam non lo finirò in tempo, mi conosco bene
škoda besed, saj se poznamo non ne parliamo, tanto ci conosciamo bene
delu se pozna hitrica si vede che il lavoro è stato fatto in gran fretta
pog. leta se mu res ne poznajo non dimostra gli anni che ha, porta bene gli anni
PREGOVORI:
po delu se mojster pozna l'opera loda il maestro

prádáven immémorial, très ancien, très vieux , familiarno vieux comme le monde (ali les pierres, Mathusalem)

iz pradavnih časov de temps immémorial (ali immémoriaux)

prádáven vetusto; antiquísimo

iz pradavnih časov de tiempos remotos
od pradavnih časov desde tiempo inmemorial

praks|a¹ ženski spol (-e …) die Praxis, (izkušnje) die Erfahrung, Berufserfahrung
pravna praksa die Rechtsübung, die Rechtsprechung
šolska praksa die Unterrichtserfahrung
daleč od prakse teorije, predpisi ipd.: praxisfern
pridobljen iz prakse praxisnah, praxisbezogen
naravnan na prakso praxisorientiert
nezdružljiv s prakso praxisfremd
vezanost na prakso der Praxisbezug
uporaben v praksi/za prakso praxisgerecht
v strokovni praksi fachpraktisch
figurativno imeti prakso in Übung sein, Übung haben

práksa (navada) practice, usage, use; work in one's profession; experience; (delo) practical work

zdravnik splošne prákse general practitioner
iz prákse (iz vaje) out of practice
uvesti v prákso kaj to put something into practice
opravljati prákso to follow (ali to pursue) a profession
opustil je svojo prákso he has retired from practice
ta zdravnik ima obsežno prákso this physician has an extensive practice ali many patients

práprot botanika fougère ženski spol

kraljeva praprot osmonde ženski spol royale, fougère fleurie
ležišče iz praproti lit moški spol de fougères

prástar muy viejo, viejísimo; vetusto; antiquísimo

iz prastarih časov de tiempos remotos

prašič|ek¹ moški spol (-ka …) živalstvo, zoologija (pujsek) das Ferkel, der Frischling, sesni: der Läufer, das Saugferkel; figurativno das Schwein (iz marcipana das Marzipanschwein)

právcat (-a -o) adj. vero; puro, schietto:
kipec iz pravega pravcatega zlata una statuina di oro puro

pravic|a³ ženski spol (-e …) (upravičenost) do česa:

1. das Anrecht; zgodovina die Gerechtigkeit (pašna Hutgerechtigkeit)
pričakovalna pravica die Anwartschaft

2. die Berechtigung, -berechtigung (dedna Erbberechtigung, izključna Alleinberechtigung, lovska Jagdberechtigung, do proste vožnje Freifahrtberechtigung, do obstoja Existenzberechtigung, Daseinsberechtigung, do udeležbe Teilnahmeberechtigung, ribolovna Fischereiberechtigung, vrnitve Rückkehrberechtigung)

3. (upravičeni zahtevek) der Anspruch (auf)
zakonita pravica der Rechtsanspruch
der -anspruch (do nadomestila Ersatzanspruch, do demonstracij Demonstrationsrecht, do dediščine Erbschaftsanspruch, Erbanspruch, do dopusta Urlaubsanspruch, do nujnega deleža Pflichtteilsanspruch, do odškodnine Schadenersatzanspruch, Entschädigungsanspruch, do plače Gehaltsanspruch, do pokojnine Rentenanspruch, do povračila stroškov Kostenersatzanspruch, Kostenerstattungsanspruch, do preživnine Versorgungsanspruch, Unterhaltsanspruch, do provizije Provisionsanspruch, do regresa [Regreßanspruch] Regressanspruch, regresna Rückgriffsanspruch, iz garancije Garantieanspruch)

4. (pooblaščenost) die -berechtigung, die Befugnis, die -macht, die -gewalt (podpisovanja Unterschriftsberechtigung, Zeichnungsrecht, Zeichnungsberechtigung, Zeichnungsbefugnis, razpolaganja Verfügungsrecht, Verfügungsgewalt, Verfügungsmacht, Verfügungsbefugnis, souporabe Mitbenutzungsrecht, tožbe Klagerecht, Klagebefugnis)

5. (pooblastilo) die Befugnis (dajanja navodil Weisungsbefugnis, tožbe - za odvetnika Klagebefugnis, uporabljati prisilna sredstva Zwangsbefugnis, zastopanja Vertretungsbefugnis)

6. pravice in dolžnosti: (oblast) die Gewalt (staršev elterliche Gewalt, vzgoje Erziehungsgewalt, Erziehungsrecht)

7. (vrhovnost) die Hoheit (pobiranja davkov Steuerhoheit), das Hoheitsrecht

8.
domovinska pravica das Heimatrecht
figurativno imeti domovinsko pravico eingebürgert sein
pridobiti si domovinsko pravico sich einburgern
|
dajati pravico do berechtigen (zu) (tudi figurativno), das Recht geben auf
imeti pravico das Recht haben auf, berechtigt sein (zu), Anspruch haben auf, (biti pooblaščen) befugt sein (zu)
-berechtigt sein (obstoja daseinsberechtigt, lova jagdberechtigt, glasovanja stimmberechtigt, vzgajati erziehungsberechtigt, dajati navodila weisungsberechtigt, do preživljanja versorgungsberechtigt, podpore unterstützungsberechtigt, pokojnine rentenberechtigt, preživnine unterhaltsberechtigt, tekmovati/igrati šport spielberechtigt, podpisovanja zeichnungsberechtigt, voliti stimmberechtigt)
oseba s pravico do … der -berechtigte ( ein -r), die -berechtigte
(lova Jagdberechtigte, glasovanja Stimmberechtigte, vzgajanja Erziehungsberechtigte, dajanja navodil Weisungsberechtigte, preživljanja Versorgungsberechtigte, podpore Unterstützungsberechtigte, preživnine Unterhaltsberechtigte, podpisovanja Zeichnungsberechtigte)

pravi lasje moški spol množina das Echthaar
lasulja iz pravih las die Echthaarperücke

pravljic|a ženski spol (-e …) das Märchen, (nekaj izmišljenega) das Märchen, die Fabel; -märchen (ljudska Volksmärchen, za otroke Kindermärchen, umetna Kunstmärchen)
… pravljic Märchen-
(knjiga das Märchenbuch, pisec der Märchendichter, knjiga das Märchenbuch, ura Märchenstunde, zbirka die Märchensammlung)
svet pravljic die Märchenwelt, Fabelwelt, figurativno das Reich der Fabel
oseba iz pravljice die Märchengestalt
hišica kot iz pravljice das Knusperhäuschen
princ iz pravljice der Märchenprinz
princeska iz pravljice die Märchenprinzessin
pripovedovati pravljice Märchen erzählen, figurativno (etwas) vorflunkern

pravljičar samostalnik
1. (pisec pravljic) ▸ meseíró, mesemondóZnamenita pravljičarja brata Grimm sta svoje pravljice črpala iz ljudskega izročila. ▸ A híres meseírók, a Grimm fivérek a néphagyományból merítették meséiket.
2. (pripovedovalec pravljic) ▸ mesemondóZgodbo pripoveduje kot pravljico na isti način, kot so pravljičarji pripovedovali zgodbe v njenem afriškem otroštvu. ▸ A történetet meseszerűen mondja el, úgy, ahogyan a mesemondók meséltek az afrikai gyermekkorában.
Učitelj mora znati igrati in biti pravljičar, ki ustvari posebno ozračje v razredu in razume to starostno skupino. ▸ A tanárnak tudnia kell játszani és jó mesemondónak kell lennie, aki különleges légkört teremt az osztályteremben, és érti ezt a korosztályt.

3. (kdor pripoveduje laži ali zavaja) ▸ mesemondó
Zato se je prijela opazka, da danes v policiji najbolje uspevajo "pravljičarji", tisti torej, ki šefom povedo, kako je vse v najlepšem redu. ▸ Innen ered az a megfigyelés, hogy a rendőrségnél ma a „mesemondók” a legsikeresebbek, azok, akik elhantálják a főnökeiknek, hogy minden micsoda rendben van.

pravljičarka samostalnik
1. (avtorica pravljic) ▸ meseíró, mesemondóAvtorica se kot pesnica in pravljičarka navdihuje pri svoji veliki družini, saj so njeni štirje otroci zanjo nedvomno zakladnica idej in zamisli. ▸ Költőként és meseíróként a szerzőt inspirálja a nagy család, hiszen számára a négy gyermeke kétségkívül az ötletek és a gondolatok tárháza.

2. (pripovedovalka pravljic) ▸ mesemondó
Čaka nas večer s pevko in pravljičarko Ljobo Jenče, ki poje in pripoveduje zgodbe iz slovenskega ljudskega izročila. ▸ Ljoba Jenče énekesnő és mesemondó estje vár bennünket, aki szlovén népköltészeti történeteket énekel és mesél.

3. (kdor pripoveduje laži ali zavaja) ▸ mesemondó, hantás

prebi|ti se (-jem se) prebijati se durchkommen, durchmüssen, sich durchschlagen, s streljanjem: sich durchschießen; sich durchkämpfen zu, sich freikämpfen; skozi neprehoden gozd ipd.: durchbrechen; iz česa: ausbrechen, herausbrechen (iz obroča aus dem Kessel herausbrechen); skozi delo, težke čase: sich durchbeißen, pri branju: sich (durch ein Buch) durchlesen
figurativno prebiti se skozi življenje durchs Leben kommen, sich durchs Leben schlagen
šport sich durchspielen

prebrati¹ (prebêrem) brati zu Ende lesen, durchlesen; lesen; komu na glas: vorlesen; ponovno: nachlesen; na hitro: überlesen
narobe prebrati sich verlesen
prebrati iz oči an den Augen ablesen/absehen, an der Stirn ablesen

prebudíti prebújati to wake (up), to awaken, to awake; to arouse, to rouse (tudi figurativno)

prebudíti, prebújati se to wake (up), to awake, to be awakened (ali roused), to rouse
hrup me je prebudil the noise woke me up
vso hišo boš prebudil you'll wake the whole house
hrup, ki bi prebudil mrtvece a noise to waken the dead
žal mi je, da sem vas prebudil I am sorry I woke you up
prebudíti, prebújati iz letargije (apatije) to arouse from lethargy (apathy), to shake someone out of his lethargy
narava se prebudi spomladi nature wakes in spring

prebudíti, prebújati réveiller, éveiller (tudi figurativno)

od smrti prebuditi ressusciter
prebuditi se v novo življenje (figurativno) ressusciter
prebuditi se se réveiller, s'éveiller (tudi figurativno)
iz spanja prebuditi koga tirer quelqu'un du sommeil

prebudíti (-ím) | prebújati (-am)

A) perf., imperf.

1. svegliare:
prebuditi iz dremeža svegliare dal dormiveglia

2. pren. risvegliare, risuscitare; sensibilizzare:
politično prebuditi mladino sensibilizzare politicamente i giovani

B) prebudíti se (-ím se) | prebújati se (-am se) perf., imperf. refl. destarsi, svegliarsi; ekst. nascere

prebudíti despertar

prebuditi k življenju resucitar
prebuditi iz spanja despertar del sueño
prebuditi se despertarse