Franja

obtentus -ūs, m (obtendere)

1. potezanje, potegovanje, zatikanje česa pred kaj, delanje (izdelovanje) česa pred čim, zastiranje s čim: toros obtentu frondis inumbrant V. z listjem zastirajoč mrtvaški oder, o. vestis Sen. tr., nubium Plin., pallae Cl., togae Gell.

2. metaf.
a) pretveza, izgovor, slepilo, krinka, olepšava, olepševanje: Val. Max., Gell., Lact., sub eius obtentu cognominis L., sub obtentu liberationis Iust., tempora rei publicae obtentui sumpta T., cupido auri obtentum habebat, quasi subsidium pararetur T.
b) zagrinjalo, zastiralo, zastor, skrivanje, zakrivanje: obscurum noctis obtentui fugientibus T. v zastiralo bežečim = ki so v njej bežeč izginili, secundae res mire sunt vitiis obtentui S. fr. sreča čudovito zakriva napake, obtentui flagitiis Capreas insulam quasierat Aur. da bi skrival svoja sramotna dejanja; occ. zagrinjajoča alegorična (pre)obleka: obtentu pio Arn., sub obtentu quodam specieque velata Lact.

obúpati to despair (nad of); to lose heart (ali hope)

popolnoma obúpati to be in despair, to fall into despair, to abandon all hope, to yield to despair, to give up all hope
človek bi (kar) obupal it is enough to drive one to despair

obúpati desesperarse (nad de)

človek bi (kar) obupal es para desesperarse, es desesperante, es una desesperación, fam es para volverse loco

obvius 3 (ob in via)

1. na(s)proti prihajajoč, gredoč (idoč), srečujoč: Tib., Plin., Lucan., Aur. idr., hosti obvius eo Cu. grem na(s)proti, poterisne rotatis obvius ire polis O., obvium me fero V. idr. grem (prihajam) na(s)proti, obvium alicui esse Ci., L., N. ali fieri L., Auct. b. Afr. na(s)proti stopiti komu, srečati koga, priti v doseg koga, obvios esse inter se S. srečati se, aliquem obvium habere Iust. ali se dare alicui obvium L. in dari alicui obvium L. srečati koga, obvia cui Camilla occurrit V. mu teče (hiti) na(s)proti, nullo obvio hoste Cu. ne da bi naleteli na sovražnika, litteras obvias alicui mittere Ci. na(s)proti poslati, litterae mihi volant obviae Ci. mi letijo na(s)proti, obviae litterae T. med potjo prihajajoča (medpotna) pisma, obvia flamina O. na(s)proti vejoči, quidquid venerit obvium, loquamur Mart. kar nam pride na misel (na pamet); tako tudi: in legendo esse obvium Gell. naleteti (o besedah), in: se dare obvios Macr. hipoma priti na misel (o verzih); subst. obvius -iī, m srečevalec, srečujoči, nasproti prihajajoči: Eutr., libellus ab obvio quodam porrectus Suet. od nekoga, ki ga je srečal; pogosteje pl.: obvios percunctari Ci., obvios non videre Q., passim obvii caedebantur Cu. kdor je prišel na pot; tudi subst. n.: classi in obvio esse L. srečati ladjevje; occ. na(s)proti, na poti ležeč (stoječ), v napoto: montes, qui obvii erant itineri adversariorum N., o. arbos V., cubiculum obvium soli Plin. iun. obrnjena proti soncu, na sončni strani, calvitium quoquoversus obvium Ap. vidna.

2. metaf.
a) nared, pripravljen, pri roki, blizu: Gell., quidquid obvium erat, arripiunt Cu., criminum testes obvii erant T., obvias opes deferre deis T., obvium (lahko je) serpentes extrahi cantu Plin., figurae non obviae dicenti Q. niso zlahka pri roki; poseb. o besedah: pogosto se nahajajoč, običajen, navaden: „municipes“ et „municipia“ sunt verba dictu facilia et usu obvia Gell., est „vestibulum“ in sermonibus celebre atque obvium verbum Macr.
b) izpostavljen, prepuščen: Sen. tr., rupes obvia ventorum furiis V., Troia (sc. altera) minus obvia Grais V.
c) prijazen, prijeten, ljubezniv, dostopen, ustrežljiv, uslužen: comitas T., voluntas Q., est obvius et expositus Plin. iun.
d) sam od sebe prihajajoč, sam od sebe pojavljajoč se, vsiljujoč se: obviā rerum similitudine T., exemplum velut obvia assentatione conquirere Plin. iun.

oc-clūdō -ere -clūsī -clūsum (ob in claudere)

1. zapreti (zapirati), zakleniti (zaklepati): tabernas Varr., ostium, aedes Pl., occlusis tabernis quaestus minui solet Ci., post tergum ostium Vulg., aures ceris Amm. zamašiti si (da ne bi slišal); metaf. aures Ap. zapreti (zapirati), (za)mašiti ušesa.

2. koga ali kaj kam zapreti (zapirati), pod ključ da(ja)ti, zakleniti (zaklepati): aliquem apud se, domi Pl., furax servus, cui nihil sit obsignatum nec occlusum Ci.

3. metaf. ovreti (ovirati), zapreti (zapirati), preprečiti (preprečevati): dum eius lubido occlusa est contumeliis Ter. ji je pot zaprta, occlusti (sinkop. pf. = occlusisti) linguam Pl. ukrotil si (obrzdal si) jezik. — Od tod adj. pt. pf. occlūsus 3 zaprt, metaf. = zaprtega srca, vase zaprt, tih, redkobeseden: occlusiorem habeant stultiloquentiam Pl., ostium occlusissimum Pl., obtunsus, hebetior et obclusior Isid.

oc-currō -ere -currī (redko occucurrī: Ph., pri Pl. in Sen. ph. dvomno) -cursum

1. nasproti (pri)teči, (pri)hiteti, sreč(ev)ati, naleteti (naletavati) na koga, zade(va)ti na koga: obviam alicui Pl., L., Iust. idr., ad Aeginam Caesari occurrit C., equites hostibus occurrebant C.; abs.: Pl., Iuv., Suet., rex Anius occurrit V. hiti na(s)proti, si occurri, rides H., eo occurrere (hiteti) et auxilium ferre C., occurritur (sc. mihi) Ci. ep.; s stvarnim subj. = priti (prihajati), stopiti (stopati) na pot, prikaz(ov)ati se, pojaviti (pojavljati) se, nahajati se, biti (stati, ležati) pred čim: nulla arbor occurrit Cu., eadem figura in litore occurrisse narratur Plin. iun., in asperis locis silex … occurrebat L., quadrigae inter se occurrentes Cu. srečavajoče se, apud Elegeam occurrit ei (sc. Euphrati) Taurus mons Plin., quem locum occurrens Terinaeus sinus paeninsulam efficit Plin., abruptā quā plurimus arce Cithaeron occurrit caelo Stat.; occ.
a) iz vljudnosti in spoštljivosti komu iti (priti, prihajati) na(s)proti: Alexandro, filiis Cu., turba occurrentium prosequentiumque Suet.
b) sovražno komu na(s)proti iti, iti nad koga, pomikati se proti komu, udariti na koga, napasti (napadati) koga: obvius adversoque occurrit V., o. Dareo Cu., armatis C., duabus legionibus C., eques ab tergo occurrendo L., statim castris exeundum et occurrendum esse C.; brezos.: ad undecimum lapidem occursum est L.

2. priti k čemu, kam, prispeti, dospeti, udeležiti (udeleževati) se česa, prisostvovati, biti navzoč pri čem, biti pri (v) čem: Val. Max., o. ad tempus Ci., paulo serius ad praedictam cenae horam Suet., ut concilio occurrerent legati, iter accelerarunt L., o. negotiis Ci., comitiis, neutri proelio L., ne graviori bello occurreret C. da ne bi zabredel v še hujšo vojno, da se ne bi zapletel v še hujšo vojno, o. ad id concilium L.; abs.: occurrite! Pl.

3. metaf.
a) na(s)proti stopiti (stopati), nasprotovati, del(ov)ati proti, upreti (upirati) se komu, čemu, izpodbi(ja)ti koga, kaj: eius consiliis occurri atque obstiti Ci., res vera occurrit falsae rationi Lucr., imprudenti fortuna occurrit Pr.; occ. α) preprečiti (preprečevati), (u)braniti kaj, pomagati komu, čemu, odvrniti (odvračati), (u)braniti komu (kaj, da ne), ustaviti (ustavljati) kaj, na pomoč priti (prihajati): utrique rei occurram V., sentio occurrendum esse satietati vestrae Ci., o. dolori Sen. ph., venienti morbo Pers., inflationibus Plin., vitio Plin. iun., incendio Cu., supplicibus Ci., alicui suppetias Auct. b. Afr.; brezos.: fatigatis occursum est Iust., ne potentia inimicorum oppressisse videretur, occursum est Val. Max. β) o govorniku odgovoriti (odgovarjati), prigovoriti (prigovarjati), ugovarjati, odvrniti: Q., Suet. idr., dictis alicui V., alicuius orationi T.; brezos.: occurreretur, sicut occursum est Ci., occurritur nobis a doctis Ci.; o stvari na(s)proti stopiti (stopati), ovreti (ovirati), biti v nasprotju s čim, predstavljati možno nasprotje ali možen ugovor: quid occurrat, non videtis Ci.
b) stopiti (stopati) pred (telesne ali duševne) oči, ponuditi (ponujati) se, komu na misel (na pamet, v glavo) pri(haja)ti: oculis L., O., Cu., Col., o. animo Ci., cogitationi Plin. = in mentem Ci. = memoriae Iust. = memoria Cu., pa tudi samo occurrere Ci. na misel priti (prihajati), occursuram ei extemplo domesticorum funerum memoriam L., alicui desiderium quietis occurrit Cu. koga obide (obhaja), tu occurrebas Ci.; z neodvisnim govorom: occurrit illud: „ne Clodius quidem cogitavit?“ Ci.; z ACI: Ci., Cu., utrisque ad animum occurrit, quod … T.; s predik. adj. ali subst. = kazati se, zdeti se, dozdevati se, zazdeti se: sic dulcis amicis occurram H., mihi tu occurrebas dignus eo munere Ci., ne cui de liberis cogitanti dirum omen occurram Sen. rh.; prim.: mihi multo difficilior occurrit (zdi se mi) cogitatio Ci.
c) occurrit z inf. = primerno je: occurrit dicere aliqua de magicis (sc. herbis) Plin.
d) v delež priti: sin doctus illis occurret labor Ph. tj. če naleti na tiste sodnike.

occursātor -ōris, m (occursāre) kdor gre (hodi) drugim na(s)proti, da bi jih pozdravil, govoril z njimi, „na(s)proti prihajalec“, „na(s)proti hodec“, adj. na(s)proti prihajajoči: Aus.

oculus -ī, m. (demin. iz *ocus; indoev. kor. *Hoku̯- gledati; prim. skr. ákṣi oko, gr. ὄσσε oči, ὀφϑαλμός oko, h glag. ὁράω fut. ὄψομαι videl bom, pf. ὄποπα videl sem, ὄμμα iz *ὄπμα oko, ὄψ vid, lit. akìs oko, let. acs, sl. oko, menda tudi got. augō in stvnem. ouga = nem. Auge, ang. eye; prim. še sl. okno)

1. oko: Pl., O., V., Ca., Plin., Sen. ph., Sen. rh. idr., oculi acres, oculi aperti Ci., oculis cernere N. s svojimi očmi, na svoje oči, oculis captus Ci. slep, captus altero oculo Suet. na eno oko slep, in (sub) oculis alicuius C., L. = ante oculos alicuius L. pred očmi koga, metaf. vpričo koga, in oculis esse C. vsem (ljudem) viden (na očeh) biti, o krajih = biti pred očmi, viden biti: O., T.; pren. = pred očmi biti: L. idr., esse in oculis alicuius ali alicui Ci. zelo ljub biti komu, zelo priljubljen biti pri kom, esse ante oculos Ci. pred očmi (na očeh) biti, viden biti, ante oculos esse alicui Plin. iun. biti komu pred očmi (pren.), non libenter esse ante oculos suorum civium N. nerad bi(va)ti pred očmi svojih sodržavljanov; in oculis ferre aliquem Ci. prav veliko staviti na koga, imeti koga pri srcu; meton. vidna moč, vid, pogled: Suet., oculos perdere Ci. = amittere oculos C. ali oculum Ci. ali visum oculorum Plin., veloci oculo percurrere Pl. s hitrim pogledom, ex oculis abire L. iti izpred oči, oculis subicere Ci. dati videti, abesse ab oculis fori et curiae Ci. ne (pri)kazati se ljudem na forumu in v kuriji, procul ab oculis L.

2. metaf.
a) „oko“, „punčica“, „biser“ = kaj izvrstnega, imenitnega: (sc. Corinthum et Carthaginem) illos oculos orae maritimae effodere Ci., ex duobus Graeciae oculis (= Sparta in Atene) alterum emere Iust., oculus mundi O. (o soncu), oculi stellarum Plin., sol et luna, duo mundi, ut ita dicam, clarissimi oculi Hier.; kot ljubkovalna beseda: ocule mi! Pl. moje „očesce“, („moja punčica“)!
b) oko na leopardovem kožuhu ali na pavovem repu: breves macularum oculi Plin., male lise, podobne očesom, pavonum caudae oculi Plin.
c) oko = brst, popek: Col., Plin., nec modus inserere (vcepljati) atque oculos imponere (delati popke) simplex V.
d) gomolj na koreninah trsa idr. rastl.: arundinis Varr., Col., Plin.
e) bot. sicer rast. aizoon maius: Plin. (25, 160).
f) kot arhit. t.t. „polževo oko“ na jonskih stebrih: Vitr.

očí eyes pl; (vid) eyesight

med štirimi očmi in private, face to face
pred mojimi očmi before my eyes, in my sight, in my presence
zaradi vaših lepih očí for your blue eyes
boleče očí sore eyes, (od prenapenjana) eye strain
barva očí colour of the eyes
velike in okrogle očí saucer eyes
plamteče (krmežljave, izbuljene) očí flashing (bleary, blear, goggle) eyes
suhe (solzne) očí dry (tearfilled) eyes
na lastne očí, z lastnimi očmi with one's own eyes
prav pred njenimi očmi before her very eyes
slabe očí weak eyes
z odprtimi očmi with open eyes
ki ima dobre (risje) očí keen-eyed (lynx-eyed)
kot bi z očmi trenil (kot bi mignil) in the twinkling of an eye, in a flash
paša za očí a sight for sore eyes, a delightful sight
očí so mu bolj lačne kot želodec his eyes are bigger than his belly
same očí in ušesa so ga he is all eyes and ears, he is all attention
z očí brati komu to guess by someone's look, to anticipate someone's wishes
to bíje v očí it offends the eye
to bôde v očí that strikes (ali catches) the eye
gledati smrti v očí to look death in the face
gledati na kaj z drugimi (drugačnimi) očmi to take a different view of something
imeti dobre (slabe) očí (vid) to have good (bad) eyesight
imeti pred očmi to have (ali to bear, to keep) in mind (ali in sight, in view)
vse solzne očí je imela her eyes brimmed with tears
imeti stalno kaj pred očmi not to lose sight of something
imeti očí za lepo(to) to have an eye for the beautiful
imej odprte očí! (pazi se!) keep your weather eye open!
očí si izjokati to cry one's eyes out
očí si drug drugemu izpraskati to scratch each other's eyes out
ne hodi mi pred očí! keep out of my way!, arhaično begone!
izgubiti iz očí to lose sight of, to lose track of
ne izpustiti iz očí to keep one's eye on
ne izpustim ga iz očí I keep an eye on him, I don't trust him out of my sight
povsod imeti svoje očí (figurativno) to have eyes at the back of one's head
mencati, meti si očí to rub one's eyes
napenjati očí to strain one's eyes
izgini mi izpred očí! get out of my sight!
nasuti komu peska v očí (figurativno) to throw sand (ali dust) in someone's eyes, to bamboozle someone, to hoodwink someone
odpreti komu očí to open someone's eyes, to undeceive someone
to mi je odprlo očí that was an eye-opener for me
očí se mi odpirajo (figurativno) I begin to see now
očí sem mu odprl (figurativno) I opened his eyes for him
široko odpreti očí to open one's eyes wide, to be all eyes
očí so se mu odprle (figurativno) the scales fell from is eyes
pojdi mi izpred očí! get out of my sight!, arhaično begone!
premeriti koga z očmi to eye from head to foot
to pada v očí that leaps to the eye, that hits you in the eye
pasti očí na čem to feast one's eyes on something
pokvariti si očí to spoil one's eyes
povesiti očí to look down
v očí mi je padlo it struck me
ne pridi mi spet pred očí! don't show yourself here again!
to ti povem med štirimi očmi this is for your private ear
z očmi je preletel vrt he cast a glance over the garden
streljati z očmi (figurativno) to shoot glances (na at)
očí si treti to rub one's eyes
upreti očí v to fix one's eye upon, to look fixedly at
škiliti z očmi to squint, to be squint-eyed
očí se mi solzé my eyes are running
kot bi z očmi trenil in the twinkling of an eye, in a trice, in a flash
svojim očem ne verjamem I don't believe my eyes
komaj verjamem svojim očem I can hardly believe my eyes, I can hardly believe my own eyes
stopiti komu pred očí (figurativno) to face someone
vreči očí na to have an eye for
z lastnimi očmi videti to be an eyewitness
na očeh se mu vidi, da je lopov his eyes show him up for the rogue he is, arhaično bespeak him a rogue
od teme se ne vidi prsta pred očmi it is pitch-dark
videl sem mu na očeh, da laže I could see (ali I saw) from his face that he was lying
na lastne očí sem to videl I saw it with my own eyes
zapreti očí to close one's eyes
preteklo noč nisem mogel zatisniti očí last night I couldn't sleep a wink
zavezati komu očí to hoodwink someone, to blindfold someone
zatisniti očí ob, nad (spregledati) to shut one's eyes to, to turn a blind eye to, to condone, to connive at, to wink at
zapirati očí pred čem to close one's eyes to something
vrana vrani ne izkljuje očí one crow does not peck out another crow's eyes
daleč od očí, daleč od srca out of sight, out of mind

očítati

očítati komu kaj to reproach someone with something
očítati komu njegovo neodkritosrčnost to reproach someone with duplicity
nimam si kaj očítati glede tega I have nothing to reproach myself with on that score
daleč sem od tega, da bi ti zavoljo tega kaj očital I am far from reproaching you for it
medsebojno si očítati to recriminate
očital mi je nemarnost he taxed me with negligence

očito:
nič ni tako skrito, da ne bi postalo očito die Sonne bringt es an den Tag!

oddáhniti se | oddáhniti si (-em se, si) perf. refl.

1. respirare, riprendere fiato:
izpiti kozarec vina, ne da bi se oddahnil bere d'un sorso un bicchiere di vino

2. pren. tirare un sospiro di sollievo

ōdī (pf. starega glag. odiō -īre sovraštvo naperiti na koga; prim. fŏdiō, pf. fōdī), inf. odisse, pt. fut. ōsūrus, poleg tega dep. pf. ōsus sum (neprijetno mi je), v. defectivum (prim. lat. odium, gr. ὀδύσσομαι črtim, srdim se)

1. sovražiti, mrziti, črtiti (naspr. amare, diligere, alicui favere et cupere): odi et amo Cat., oderint, dum metuant Suet., neque studere neque odisse S., o. vitam, lucem O., quae modo voverat, odit O. ne mara, se odisse O. nezadovoljen biti sam s seboj, odisse tribunos L. dati duška svojemu sovraštvu do tribunov, znesti se nad tribuni, odi (sc. Romanos) odioque sum (= pass. glag. odisse) Romanis L.; o neživih stvareh: aeque (sc. cucurbitae) hiemem odere, amant rigua et fimum Plin.; z inf. (= nolle): oderunt (ne marajo) peccare boni virtutis amore H., inimicos semper osa sunt optuerier (= obtueri) Pl.; z ACI: ferro laedi vitalia odit (sc. balsamum) Plin.; abs.: odisse (naspr. amare ali favere) Ci., (naspr. timere) T. idr.

2. metaf. ōdī ne godi mi, ni mi po godu kaj, ne vidim rad česa, mrzi mi kaj: Pl., Plin., illud rus male odi Ter., Persicos apparatūs H., odi late splendida, cum cera vacat O., odit amor inertes O.

Opomba: Pr. odio: Tert., odis: Ambr., cj. pr. odiant: Arn., impf. odiebant: Arn., fut. odies, odiet: Tert., Hier., imp. odite, odito: Vulg., pt. pr. odientes: Vulg., Tert., pt. fut. act. oditurus: Tert., gerundium odiendi: Ap., pr. pass. oditur: Vulg., Tert., Hier., inf. pr. pass. odiri: Cass.; nenavadni pf. odivi: Vulg., odivit: Antonius ap. Ci.; pf. dep. ōsus sum in pt. pf. ōsus: Caius Gracchus ap. Tert., Pl., Sen. rh., Gell., pt. fut. act. osūrus: Gell.; coniugatio periphrastica: si osurus esset Ci. ko bi črtil.

odkloniti refuser, repousser, rejeter, décliner, renoncer à

odkloniti se s'écarter, s'éloigner de
odkloniti spreminjevalni predlog rejeter un amendement
odkloniti darilo, napitnino, ponudbo, povabilo refuser un cadeau, un pourboire, une offre, une invitation
biti odklonjen pri izpitu être refusé (ali familiarno recalé) à un examen
odkloniti povabilo, ponudbo, čast décliner (ali rejeter) une invitation, une offre, un honneur
odkloniti dediščino renoncer à un héritage (ali à une succession)
odkloniti ponudbo, predlog, prošnjo za poroko repousser une offre, une proposition, une demande en mariage
odkloniti, da bi kaj napravil se refuser à faire quelque chose
gladko odkloniti refuser tout net (ali carrément)
to ni, da bi odklonil(i) cela ne se refuse pas, ce n'est pas de refus

òdmet m
1. odmeček, odvržek
2. odpad: odmet od vjere
3. to nije na odmet to ni brezpomembno, to ni da bi zavrgel
4. biti na odmet biti odveč

odrêči (odkloniti) to refuse, to decline

odrêči se čemu to renounce something, to resign something, to give something up; to waive, abjure; to relinquish
odrêči se častem to decline honours
odrêči se (neki) pravici to resign a right
odrêči se dopustu to give up one's holiday
odrêči se prestolu to abdicate; to renounce the throne
odrekel se je nameri, da bi to storil he renounced the idea of doing it
odrêči se pravicam do česa to quitclaim something
on se ničemur ne odreče he denies himself nothing
odrêči se upanju, misli to relinquish a hope, an idea

odrézati (-réžem) | odrezovàti (-újem)

A) perf., imperf. ➞ rezati

1. tagliare via, recidere, troncare, mozzare; med. amputare:
odrezati vejo tagliare il ramo
odrezati kruh tagliare il pane
odrezati nogo amputare una gamba
pren. strah ga je minil, kakor bi odrezal la paura gli passò di colpo

2. pren. ekst. tagliare, interrompere la comunicazione:
voj. z obkolitvijo odrezati fronto od zaledja tagliare il fronte dalle retrovie con una manovra di accerchiamento

3. pren. troncare il discorso; fermare, interrompere

B) odrézati se (-réžem se) | odrezováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

1. riuscire, aver successo; fare bella figura:
domači pevski zbor se je pri tekmovanju dobro odrezal nella gara la corale locale ha figurato bene

2. pren. rimbeccare, ribattere

odsékati (-am) | odsekávati (-am) perf., imperf.

1. tagliare, mozzare:
odsekati vejo tagliare un ramo
kakor bi odsekal, je nehal govoriti tacque bruscamente
zanj bi si dal odsekati glavo rischierei la testa per lui

2. troncare, interrompere (il discorso)

3. pren. ribattere, replicare

odvetnik samostalnik
1. (pravni zastopnik) ▸ ügyvédTako odvetnik kot priča sta pazila, da se nista oddaljila od naučenega scenarija. ▸ Az ügyvéd és a tanú is odafigyelt arra, hogy ne térjen el a betanult forgatókönyvtől.

2. (kdor koga brani ali zagovarja) ▸ szószóló
Ne rabim nikogar, ki bi igral mojega odvetnika. ▸ Nincs szükségem senkire, hogy eljátssza a szószólómat.
Donald je največji odvetnik žensk. ▸ Donald a nők legnagyobb szószólója.

3. nekdaj (fevdalni zastopnik) ▸ prókátor
Škofije in samostani so pogosto razglasili določene fevdalce za svoje odvetnike, pooblaščence v svetnih zadevah. ▸ Az egyházmegyék és a kolostorok gyakran hűbérurakat neveztek ki prókátoraiknak, akik meghatalmazottjaik voltak a világi ügyekben.

Oedipūs -podis, m (gr. Οἰδίπους; včasih obl. po 2. deklinaciji: gen. -pī, acc. -pum, abl. -po; najboljše obl. so: gen. -podis, dat. -podī, acc. -pum, abl. -pode) Ojdíp, kralj v Tebah, Lajev in Jokastin sin; rešil je Sfingino uganko, usmrtil nevede svojega očeta in se nevede oženil s svojo materjo ter imel z njo Eteokla, Polinejka, Ismeno in Antigono: Varr., O., Ci., N., Mart., Sen. tr., Suet. idr.; preg.: Davus sum, non Oedipus Ter. nisem Ojdip (ki bi mogel rešiti vse uganke), Oedipo opus coniectore est Pl.; tudi naslov Sofoklove tragedije (Oedipus Colōnēus): Ci., Val. Max.; naslov neke Cezarjeve tragedije: Suet. — Od tod

1. Oedipodēs -ae, m (Οἰδιπόδης) = Oedipus: Mart., Sen. tr. (z abl. Oedipodā), Stat., Cl.; patron. Oedipodīonidēs -ae, m Ojdipodiónid = Ojdipov sin Polinejk: Stat., Oedipodionidae fratres = Eteokles in Polinejk: Stat., Aus.

2. adj. (z dvema priponama) Oedipodīonius 3 ojdípovski, Ojdípov: Thebae O., Lucan., ales (o Sfingi) Stat.