Franja

potégniti tirar; sacar ; (meč tudi) desenvainar ; (vozilo) tirar ; (črto) trazar ; (brazdo) hacer ; (skozi odprtino) pasar (por) ; (zaključke) sacar

potegniti kvišku alzar, elevar, izar (zastavo la bandera)
potegniti krajši konec (fig) salir perdiendo
potegniti iz cigarete dar una chupada al cigarrillo
potegniti na kopno (čoln) arrastrar a tierra
potegniti kjuč iz ključavnice sacar (ali quitar) la llave
potegniti kaj k sebi atraer (hacia sí a/c)
potegniti koga za roko (lase, uho) tirar del brazo (de los cabellos ali del pelo, de la oreja) a alg
potegniti se za koga cuidar de alg, interesarse por alg

potegnjen [é] (-a, -o) gezogen; (podolgast) gestreckt, [langgestreckt] lang gestreckt
kot z ravnilom potegnjen schnurgerade, pfeilgerade
potegnjen iz naftalina figurativno aufgemotzt

potíčka

potička iz peska pâté moški spol de sable

potovánje travel, travelling; (po kopnem) journey; (zlasti po morju) voyage; (krajše, izlet) trip, excursion; tour

na potovánju on a journey
potovánje čez morje crossing, passage
krožno potovánje a round trip, (z ladjo) voyage
potovánje za zabavo pleasure trip
poročno potovánje honeymoon
potovánje domov homeward voyage
potovánje tja (in nazaj) voyage out (and home)
odhodno potovánje voyage outward
potovánje z ladjo v domovino (iz domovine) homeward (outward) voyage
prekinjeno potovánje broken voyage
raziskovalno potovánje expedition, exploration
skupinsko potovánje z vodnikom conducted tour
iti na potovánje to go on a journey (oziroma voyage), to make a voyage
poslati koga na potovánje to send someone on a voyage
voščiti komu srečno potovánje to wish someone Godspeed on his journey
srečno potovánj! pleasant journey!
biti na potovánju to be on a journey, to be travelling, to be away from home
odpraviti se na potovánje to start (ali to set off) on a journey
vrniti se s potovánja to come back ali to return from a journey
napraviti potovánje v Ameriko to make a trip to America
napraviti kratko potovánje v Pariz to take a short trip to Paris

potréba need, necessity; want; needfulness

brez potrébe without need, needlessly
iz potrébe from necessity
po potrébi as necessary, as circumstances require
v primeru potrébe in case of need (ali of necessity)
za mojo osebno potrébo (rabo) for my personal use
nujna potréba urgent need
neobhodna potréba indispensability; exigency
šel je na potrébo he has gone to the toilet
opraviti telesno potrébo to relieve oneself, to obey the call of nature
zadovoljiti dolgo časa občuteno potrébo to supply a long-felt want
ne čutim potrébe, da bi to naredil I have no need to do it
imeti potrébo po to have need of

potréba nécessité ženski spol , besoin moški spol , urgence ženski spol

brez potrebe sans nécessité, sans raison
iz potrebe par nécessité
v primeru potrebe en cas de nécessité (ali de besoin), le cas échéant, au besoin, si besoin est, s'il le faut, si c'est nécessaire
za domačo potrebo pour les besoins du ménage (ali de la maison)
nujna potreba besoin urgent
življenjska potreba nécessité vitale
svojo potrebo opraviti faire ses besoins

potréba (-e) f bisogno; knjiž. bisogna; necessità; fabbisogno; occorrenza; esigenza:
čutiti, imeti potrebo po jedi, spanju sentire, avere bisogno di cibo, di sonno
duševne, telesne potrebe i bisogni spirituali, fisici
pokriti potrebe po nečem coprire il fabbisogno di qcs.
usklajevati proizvodnjo s potrebami tržišča adeguare la produzione alle esigenze del mercato
po potrebi all'occorrenza, in caso di bisogno
iz potrebe per necessità, per bisogno
evf. opraviti potrebo fare i propri bisogni

potrésti to shake (up); to agitate; to stir up (tekočino a liquid); (posuti) to strew; to intersperse

potrésti koga iz spanja to shake someone out of his sleep
otroci so potresli vrt z odpadki papirja the children have scattered wastepaper in the garden
potrésti se to shake, to tremble, to quake
hiša se je potresla od eksplozije the house shook with the explosion

poučén initié, instruit, informé, renseigné ; (z znanjem) savant , familiarno calé

biti dobro poučen être très au courant de quelque chose, être bien renseigné
biti dobro poučen o čem être au fait de quelque chose
iz (dobro) poučenih krogov de bonne main (ali source)
v dobro poučenih krogih dans les milieux bien informés

povéčati (-am) | povečeváti (-újem)

A) perf., imperf.

1. accrescere, allargare, ampliare, ingrandire:
povečati igrišče ampliare, allargare il campo da gioco
povečati fotografijo ingrandire la foto

2. aumentare; aggravare; esacerbare, intensificare;
povečati izvoz aumentare l'export
povečati kazen aggravare la pena
povečati bolečino esacerbare il dolore, accrescere il dolore
povečati hitrost accelerare

B) povéčati se (-am se) | povečeváti se (-újem se) perf., imperf. refl.

1. accentuarsi, accrescersi, crescere; intensificarsi; allargarsi; aumentare, raddoppiare, ringrandire:
kriza se povečuje la crisi si sta accentuando
življenjski stroški se povečujejo iz dneva v dan il costo della vita aumenta di giorno in giorno

2. espandersi, ingrandirsi

povleč|i [é] (-m) vleči

1. ziehen (tudi brazdo, črto)

2. sunkovito: reißen, s silo: zerren, (pocukati) zupfen (an)

3. tehnika mitnehmen

4. agronomija in vrtnarstvo (pobranati) abeggen

5.
povleči iz (steklenice) einen kräftigen Zug aus (der Flasche) tun
povleči dim iz cigarete einen Zug/ein paar Züge an der Zigarette tun
povleči pipo ein paar Züge aus der Pfeife rauchen

6.
povleči koga za nos (jemandem) einen Bären aufbinden, (jemanden) nasführen
| ➞ → potegniti

povléči to pull; to draw; to drag; to tug (za at)

povléči iz to draw out of
povléči dol(i) to pull down
povléči noter to pull in
povléči koga za rokav to tug someone by the sleeve

povoj¹ [ô] moški spol (-a …) medicina der Verband (križni Kreuzverband), die Binde (iz gaze Mullbinde)
povoji množina das Verbandszeug
(omot) die Juteumhüllung
figurativno biti (še) v povojih in den Kinderschuhen stecken, noch in den Windeln stecken/liegen

povrátek return

na, ob povrátku domov on returning home
na mojem povrátku iz on my return from (Anglije England)

povrátnik (-a) | povrátnica (-e) m, f

1. reduce; rimpatriato (-a):
povratniki iz taborišča, iz tujine reduci dai campi di concentramento, dall'estero

2. jur. recidivo (-a)

3. geogr. tropico:
rakov, severni povratnik tropico del Cancro
kozorogov, južni povratnik tropico del Capricorno

povzémati (-am) | povzéti (-vzámem) imperf., perf.

1. riassumere, riepilogare, ricapitolare, sunteggiare:
povzeti vsebino članka riassumere il contenuto dell'articolo

2. riprendere:
povzemati besedo za govornikom riprendere la parola dopo l'oratore

3. ricavare, dedurre:
iz povedanega je moč povzeti, da je tudi sam kriv da quanto è stato detto si può dedurre che la colpa è anche sua

4. mont. rimuovere il minerale (per allargare lo scavo)

5. alp.
povzemati vrv tirare su la corda

povzpéti se to ascend, to climb (up), to mount; to go up; to rise

povzpéti se na na Eiffelov stolp to go up (ali to climb up) to the top of the Eiffel Tower
povzpéti se na konja to mount a horse
povzpéti se na grič to climb a hill
povzpéti se na prestol to ascend the throne
povzpel se je iz navadnega vojaka he rose from the ranks
povzpel se je do polkovnika he rose to be a colonel
visoko povzpéti se to rise to the heights

pozabljívost falta f de memoria; olvido m

iz pozabljivosti por olvido

pozdráviti¹ (-im) | pozdrávljati (-am) perf., imperf.

1. salutare; presentare gli omaggi; riverire; festeggiare:
prijazno, vljudno pozdraviti salutare cordialmente, gentilmente
govornika so pozdravili z močnim žvižganjem l'oratore fu salutato da una salva di fischi

2. (izraziti soglasje) salutare:
pozdraviti prekinitev ognja salutare la cessazione delle ostilità

3. pren. (prikazati se) comparire; sentirsi:
na ulicah so jih pozdravljale zastave per le vie si vedevano bandiere
iz daljave jih je pozdravljal zvon di lontano si sentiva il suono delle campane

pozicijska vojna stalna zveza
1. pogosto v zgodovinskem kontekstu (o taktiki bojevanja) ▸ állóháború, állásháború, állóharc
V pozicijski vojni je na soški fronti padlo ogromno Slovencev, ki so se borili na obeh straneh fronte. ▸ Az isonzói fronton zajló állóháborúban rengeteg szlovén esett el a front mindkét oldalán harcolva.
Novodobno orožje, predvsem strojnica in hitrostrelni top, ni dovoljevalo napadalnih bitk stare vrste in je izsililo pozicijsko vojno. ▸ A modern fegyverek, különösen a géppuska és a gyorstüzelő ágyú nem tették lehetővé a régi típusú offenzívákat, ami állóháborúhoz vezetett.

2. (o nenadnem napadu) ▸ állóháború, állóharc
Predvolilni spopad se postopno spreminja v dokaj negibno pozicijsko vojno, iz katere ne morejo nastati velike politične spremembe. ▸ A választások előtti csata fokozatosan egy elég mozdulatlan állóháborúvá alakul, amelyből nem születhetnek nagyobb politikai változások.
Janez Pavel II. se trudi, da bi naposled končal stoletja staro pozicijsko vojno z naravoslovci. ▸ II. János Pál pápa igyekszik végre véget vetni a természettudósokkal folytatott évszázados állóharcnak.