Franja

nūsquam, adv. (iz ne-ūsquam)

1. nikjer: L., V. idr., inhiat, quod n. est Pl. hlasta po nič(es)u, n. gentium Ter. ali n. loci Gell. nikjer na svetu, sive est illa scripta uspiam sive nusquam Ci., n. alibi Ci., n. non Ci., Plin. povsod; n. esse ne bi(va)ti, biti proč: Suet., Dig., fides tua n. erat Ci., ergo nunc sodalis Dama n. est? H. torej tovariša Dame ni nikjer več; evfem. = torej je tovariš Dama umrl?; occ. pri glagolih gibanja
a) od nikoder: Athenienses … auxilium n. nisi a Lacedaemoniis petiverunt N., ut n. ventum aut abitum … putetur Corn.
b) nikamor: Kom., Corn., finibus provinciae n. excessi Ci. ep., ut Sulla n. eum ab se dimitteret N., renuntia ergo … n. inde Gallos longius vestigium moturos L., n. nisi in patriam vestigium esse moturos Cu.

2. metaf.
a) ob nobeni priložnosti, v nobeni stvari, nikoli, nikdar: n. equidem quicquam deliqui Pl., praestabo sumptum n. melius poni posse Ci. ep., cum scirem ita maiores locutos esse, ut n. nisi in vocali aspiratione uterentur Ci., n. culpā male rem gessit N., n. minus quam in bello eventus respondent L., n. abero V., n. cunctabundus, nisi cum in senatu loqueretur T.
b) za nič, za nobeno stvar: ut ad id omnia referri oporteat, ipsum autem n. Ci., Salii flaminesque n. alio quam ad sacrificandum … relinquantur L., pars altera … n. alio natam quam ad serviendum putet L.

oaza samostalnik
1. (območje v puščavi) ▸ oázis
2. (ozelenel prostor) ▸ oázisLjudje so proti gradnji stolpnic, saj bi tako izgubili edino zeleno oazo. ▸ Az emberek ellenzik a toronyházak építését, hiszen ezzel elveszítenék az egyetlen zöld oázist.Četudi je vaš balkon manjši, lahko z majhnimi triki naredite pravo oazo zelenja. ▸ Még ha az erkélye kisebb is, néhány apró trükkel zöldellő oázist hozhat létre.

3. (spokojen prostor; zatočišče) ▸ oázisZ malo domišljije si zato kar v zavetju doma pripravite oazo za razvajanje in polnjenje baterij. ▸ Így egy kis képzelőerővel oázist hozhat létre saját otthonában, ahol kényeztetheti magát és feltöltődhet.Cilj načrtovalcev centra je bil ustvariti oazo v hrupnem delu mesta. ▸ A központ tervezőinek a célja egy oázis létrehozása volt a város zajos részén.Povezane iztočnice: davčna oaza, oaza miru

ob¹ in Fragesätzen: ali; ob auch pa četudi; als ob kot da (bi); Na ob! Pa še kako!, Seveda!; Und ob! Jasno! Še vprašaš!

ob, praep. z acc. (indoev. *epi, *opi, *ebhi, *obhi; prim. skr. ápi tudi, k, pri, na, abhí k, na, gr. ἐπί, osk. úp, op, got. bi = stvnem. bī = nem. bei, sl. o-, ob, ang. by; glede na končnico praep. ob iz op(i) prim. lat. ab iz *ap(o). Prvotna obl. op je še ohranjena v gr. ὄπισϑεν zadaj, ὀπίσσω, ὀπίσω nazaj, lat. op-erio; pred vokali in d, l, n, r, v ob, sicer priličeno: oc-c, of-f; ob razširjen v obs v obs-caenus, *obs-tendo (< *ops-tendo) = ostendo)

1. krajevno (pri glagolih pregibanja) proti: cuius ob os Grai ora obvertebant Enn. ap. Ci., ignis, qui est ob os effusus Ci., Turni se pestis ob ora fert V.; prim. auffere tergum ob iniuriam Pl. fr., corvi quasi ob oculos imago constituta est Aug.; enak pomen v sestavljenkah ob-loqui, ob-esse, ob-sistere idr.

2. (pri glagolih mirovanja) pred, prek(o), čez: mihi mors ob oculos versatur Ci., lanam ob oculum habere Pl.

3. metaf. naznanja
a) namen za koga (z acc.), komu v prid, v korist: ob aliquod emolumentum cupidius dicere Ci., ob rem publicam interfici, mortem obire idr. Ci., id frustra, an ob rem faciam S. v korist.
b) vzrok, povod zaradi, iz: ob merita sua carus est S., di poenas ob delictum expetunt Ci., unius ob iram prodimur V., ob metum T. iz strahu, ob eam iram L. nejevoljen zaradi tega, ob industriam Pl. = de industria, regi ignoti ob aetatem Cu.; poseb. ob eam rem C., Ci. = ob eam causam Ci. = ob eas causas C. = quam ob rem C., Ci., quas ob res Corn. = ob ea, ob quae S. = ob id, ob hoc, ob haec L., T., Vell. zato, zaradi tega, zategadelj, ob id ipsum L., T. prav zato.
c) povračilo za: ob asinos ferre argentum Pl., talentum magnum ob unam fabulam datum Ter.

ob-dō -ere -didī -ditum (ob in dăre)

1. nasproti postaviti (postavljati): latus apertum nulli malo H. izpostaviti (izpostavljati).

2. da(ja)ti, postaviti (postavljati) kaj pred kaj, zakleniti (zaklepati), zapreti (zapirati), zapahniti (zapahovati): pessulum ostio ali foribus Ter. zasuniti, fores O., obditis foribus T. pri zaklenjenih vratih, domum seris et catenis Ap., naves Fl. spredaj postaviti (da se zapre dohod), ceram auribus Sen. ph. ušesa zamašiti z voskom (da se ne bi slišalo); metaf.: nec rigidam timidis vocibus obde forem O.

3. vde(va)ti, vtakniti (vtikati): capillos in nexus mutuos Ap., amiculis obditus Ap. zavit v ogrinjala..

obdržáti (-ím)

A) perf. ➞ držati

1. tenere:
obdržati z rokami, z zobmi tenere con le mani, coi denti

2. tenere, mantenere:
obdržati roke na hrbtu tenere le mani dietro la schiena

3. tenere, serbare:
obdržati sliko za spomin serbare la foto per ricordo

4. trattenere:
obdržati koga v bolnici, v zaporu trattenere uno in ospedale, in prigione

5. conservare; coltivare:
obdržati predpise conservare le norme
obdržati le nekatere vrste sadja coltivare soltanto alcune specie di frutta

6. mantenere:
obdržati začetni tempo mantenere il ritmo iniziale

7. (zapomniti si) tenere in mente, ricordare

8. obdržati zase, v sebi (ne povedati, ne zaupati) tenere per sé, non confidare:
obdržati novico zase tenere per sé la notizia

B) obdržáti se (-ím se) perf. refl.

1. mantenersi, conservarsi; restare immutato:
vreme se ni obdržalo il tempo non ha tenuto, è peggiorato

2. ekst. salvarsi (dalla rovina), sopravvivere:
takšna rastlina se v naravi ne bi mogla obdržati una pianta così in natura non potrebbe sopravvivere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
obdržati se na površini tenersi a galla
obdržati se na nogah restare in piedi
obdržati se na oblasti restare al potere, conservare il potere

oblačilo samostalnik
1. pogosto v množini (izdelek iz blaga) ▸ ruha, ruházat, öltözékZaradi nizkih temperatur so nujno potrebna topla oblačila. ▸ Az alacsony hőmérséklet miatt elengedhetetlen a meleg ruházat.Povezane iztočnice: civilna oblačila

2. ponavadi v množini (zunanja podoba) ▸ köntös, ruha
Stara ideja je dobila le nova oblačila. ▸ A régi elképzelést új köntösbe bújtatták.
Nostalgija je simptom sedanjosti, preoblečen v oblačila preteklosti. ▸ A nosztalgia a múlt köntösébe öltöztetett jelen tünete.
Komunisti, preoblečeni v nova nacionalna oblačila, so storili vse, da bi obdržali oblast. ▸ Az új nemzeti ruhát öltött kommunisták mindent megtettek, hogy megtartsák a hatalmat.

obliger [-že] verbe transitif obvezati, zavezati, prisiliti (à k); izkazati ustrežljivost (quelqu'un komu)

cela ne m'oblige pas to zame ni obvezno
vous m'obligerez beaucoup zelo vam bom hvaležen
je vous serais fort obligé zelo bi vam bil hvaležen
je suis obligé de partir moram oditi, odpotovati
bien obligé! hvala lepa!
s'obliger à obvezati se za
s'obliger pour jamčiti za

oblízati (-lížem) | oblizováti (-újem) perf., imperf.

1. leccare:
dober, da bi si prste oblizal buono da leccarsi le dita

2. pren. lambire

3. ekst. lisciare, levigare

ob-noxius 3, adv. -ē (ob in noxa)

1. kazniv, kazni zapadel, kriv, ki je zagrešil kaznivo dejanje; abs.: o. capita L., obnoxius et supplex Ci. ep., lege Aquiliā obnoxius Icti.; z dat. personae: tibi me obnoxium esse fateor Pl.; z dat. krivde: neque delicto neque libidini obnoxius S. ki ni zabredel niti v prestopek niti v poltenost, culpae communi O., turpi facto Tib.; z gen. krivde: pecuniae debitae L., criminum Cod. I.

2. podvržen, podložen, (suženjsko, hlapčevsko) pokoren, podrejen, vdan, ponižen, ustrežljiv, odvisen, obvezan, zavezan: Pl., Ter., O., Sen. ph., Q., Amm., Suet. idr., subiecti atque obnoxii vobis L., ni sibi obnoxia foret S. če bi se mu ne vdala, Crasso ex privatis negotiis obnoxius S., pars hominum pravis obnoxia H. vdan, uxoris amori obnoxius T. soprogi v ljubezni vdan, gens superstitioni obnoxia T., iis obnoxii, quibus … S. odvisni od; pesn.: luna radiis fratris obnoxia V. odvisna od bratovih (= sončevih) žarkov, facies nullis obnoxia gemmis Pr. nobenemu dragemu kamnu obvezano, ne odvisno od nobenega dragega kamna.

3. ponižen, suženjski, hlapčevski, podel, slab, bojazljiv (naspr. superbus): O., Plin. idr., aut superbus aut obnixus videar L., o. servitus Ph., quae serva atque obnoxia fore L., obnoxius et trepidus Suet., obnoxie sententias dicere L., pax obnoxia L. hlapčevski, iz bojazljivosti sklenjen, sramoten.

4. (kakemu zlu) podvržen, izpostavljen; z dat.: periculo Ph., periculis Plin. iun., odio T., terra nulli bello obnoxia O., corpora morbis obnoxia T., arbores, qui frigoribus obnoxiae sunt L. ki jim škoduje mraz, urbs incendiis obnoxia T., arva nulli hominum curae obnoxia V. ki ne potrebujejo nobene skrbi (oskrbe), orbitate et pecuniā insidiis obnoxius T.; z ad ali in z acc.: pars eius ad tales casus obnoxia Plin., servi per fortunam in omnia obnoxii Fl.; occ. (abs.) nevarnosti, nesreči izpostavljen, slab(oten): in hac domicilio obnoxio animus liber habitat Sen. ph., flos Plin., corpus Plin. bolehavo, bolehno; obnoxium est offendere poetarum studium T. (Dial.) nevarno je.

obotávljati se to hesitate, to delay, to tarry; to lag, to linger, to waver

obotavljamo se, da bi šli na pot v tako slabem vremenu we hesitate to start in such bad weather

obrekovati glagol
(grdo govoriti o kom) ▸ rágalmazSrečanje v sredo vas bo razburilo, ker boste izvedeli, da vas je nekdo grdo obrekoval. ▸ A szerdai találkozó felzaklatja, mert megtudja, hogy valaki rágalmazta önt.
Kako bi se počutili oni, če bi jih nekdo obrekoval in o njih govoril laži? ▸ Hogyan éreznék magukat, ha valaki rágalmazná őket és hazugságokat beszélne róluk?
Sodnik je razsodil, da je revija obrekovala igralca, in mu zato prisodil odškodnino. ▸ A bíró úgy ítélte meg, hogy a magazin rágalmazta a színészt, és kártérítést ítélt meg neki.

ob-rēpō -ere -rēpsī -rēptum (ob in rēpere)

1. plaziti se k čemu, do česa, priplaziti se, skrivaj se (pri)bližati, plaziti se v kaj, prikrasti se, oblesti, izpodlesti (spodlesti), zalesti (zalez(ov)ati), prestreči (prestrezati), presenetiti (presenečati), nenadoma ali nepripravljenega koga napasti (napadati); abs.: o. mediā nocte Tib., Gallos in obsidione Capitolii obrepentes per ardua depulerat Gell.; z dat.: feles obrepunt avibus Plin.; metaf.: mors obrepit interim Pl., obrepsit dies Ci., o. ad honores Ci. nezakonito, s prevaro priti do častnih služb, obrepta petitio Cod. Th., nullae imagines obrepunt in animos dormientium extrinsecus Ci., senectus adulescentiae obrepit Ci. starost neopažena sledi mladosti, longo operi fas est obrepere somnum H. da se prikrade (= da sledi), vitia nobis sub virtutum nomine obrepunt Sen. ph.; impers.: ignoratione obreptum est, ut … zgodilo se je neopaženo (ne da bi bil kdo opazil).

2. occ. (pre)slepiti, pretentati, (pre)varati, ukaniti (ukanjati): obrepsisse videtum Servio falsa … significatio Gell.; z acc.: tu me imprudentem obrepseris Pl.; impers. pogosto: Icti.

obrniti list na koledarju frazem
(začne se naslednji mesec) ▸ új hónap kezdődik
Niti za eno ceno ne vem, ki bi se upravičeno lahko dvignila samo zato, ker bomo na koledarju obrnili list. ▸ Egyetlen olyan terméket sem ismerek, aminek csak azért lett volna indokolt a drágulása, mert új hónap kezdődött.

obsidium¹ -iī, n (obsidēre), neklas. = obsidiō

1. obsedanje, obleganje, obstop(anje), blokada, zapora, obkolitev, zajetje: Varr., S. fr. ap. Fest., obsidium facere Ilio Pl. zasesti, zajeti Ilion, tolerant inopiam obsidiumque T., obsidium solvere T., milites ad liberandum Mogontiaci obsidium ducere T. da bi Mogontiak rešili obleganja, occupare obsidio Lacedaemonis exercitum L.

2. metaf.
a) zalezovanje: obsidia hominum atque insidiosorum animalium Col.
b) pozornost, previdnost: curatoris Col.
c) (huda) pogibel, uničenje, poguba, nevarnost, stiska, sila, nuja: tuo tergo obsidium adesse Pl. udarci, batine.
d) varstvo, zaščita, pomoč: Suet. ap. Fest.

ob-sīgnō -āre -āvī -ātum (ob in signāre)

1. pečatiti, opečatiti, zapečatiti, podpečatiti: epistulam Pl., Ci. idr., anulo o. tabulas Pl., litteras anuli gemmā Cu., litteras publico signo Ci. listine z državnim pečatom; occ.
a) kako listino, obtožnico, oporoko idr. kot priča podpečatiti, svoj pečat pritisniti pod kako listino (prim. obsīgnātor): testamentum obsignavi cum Clodio Ci., tabulas Ci., cum aliquo contra aliquem o. litteras Ci. s kom podpisati (in podpečatiti) obtožnico zoper koga, kot sotožnik podati tožbo zoper koga; šalj.: testificari, tabellas obsignare velle Ci. (Pis. 69) hoteti pritegniti priče ter dati (narediti) pravilen, s podpisom in pečatom overjen zapisnik (o Epikurovem nauku, da bi se ga (ker mu je bil všeč) ne dalo preklicati in se mu odtegniti); od tod metaf.: tabellis obsignatis mecum agis Ci. ti me obravnavaš kakor na podlagi od prič podpečatenih listin, tria agri iugera pro amico ad aerarium o. Val. Max. zastaviti s podpisano in podpečateno listino.
b) stvari in pisma kakega obtoženca zapečatiti: Ci. (Verr. 2, 1, 50).

2. vtisniti (vtiskovati): formam verbi Lucr. da(ja)ti obliko besede, illud in his obsignatum rebus habere convenit (z ACI) Lucr. vtisniti si v glavo (v spomin), zapomniti si.

obstopíti (-im) perf. circondare; attorniare:
obstopili so ga, da bi ga pozdravili lo attorniarono per festeggiarlo

ob-strepō -ere -puī (ob in strepere)

1. (za)šumeti ob (pri) čem, na(s)proti (za)šumeti, nasproti (za)doneti, (za)vršati, (o)glasiti se, oglasiti (oglašati) se, (za)hrumeti, hrupeti: O., Suet., obstrepit avis Sen. tr. poje pri tem, obstrepentes venti Cu. nasproti vršeči, nihil sensere obstrepente pluvia L. zaradi šumečega (peliskajočega) dežja, fremitus obstrepit totā contione Cu.; z dat.: o. portis L. hrumeti ob vratih, mare Bais obstrepit H. buči ob bajskih obalah, matutinis obstrepit alitibus Pr. kriči kakor za stavo s petelini; pass. (trans.): locus, si non obstreperatur aquis O. ko bi okrog njega ne šumelo vodovje; tako tudi pren.: quae in Cn. Pompeium … congesta sunt … fremitu invidiae … obstrepuntur Val. Max.

2. occ.
a) napasti (napadati), (o)glušiti: irritis precibus surdas principis aures Plin. iun.
b) kakega govornika s hrupom (z)motiti, prevpiti, preseka(va)ti, ustaviti (ustavljati) komu besedo (govor), seči (segati) komu v besedo: Q., Tib. idr., obstrepunt subinde cuncti Hermolao Cu., alter alteri obstrepere L., obstrepere omnes, hostem atque parricidam vocare S.; brezos.: eos contio audit; decemviro obstrepitur L.; pass. (trans.): eius modi res … obstrepi clamore militum videntur Ci.
c) ovreti (ovirati), na poti (v napoto) biti, (u)braniti, preprečiti (preprečevati) komu, delati (narediti) komu težave, napasti (napadati) koga: Plin., Sen. tr., Gell., Fl., o. alicui litteris Ci., conscientiā obstrepente dormire non possunt Cu.

ob-stringō -ere -strinxī -strictum (ob in stringere)

1. zadrgniti (zadrgovati), zategniti (zategovati), zatez(ov)ati, zavez(ov)ati, zvez(ov)ati, privez(ov)ati, (z)vezati: Col., Amm. idr., collum meum laqueo Pl., collum homini Pl., follem ob gulam Pl., Amphitruonem collo hic obstricto traham Pl. popadel (zgrabil) sem ga za grlo, o. tauros aratro Val. Fl. vpreči, obstrictis aliis (sc. ventis) H. zapreti, zaprte držati (gre za zavezani meh, v katerem ima Eol zaprte vetrove). Klas. le

2. metaf.
a) obvez(ov)ati, zavez(ov)ati: L., Sen. ph., Suet. idr., o. aliquem legibus, foedere, officiis Ci., beneficii vinclis ali beneficio obstrictus Ci., beneficiis obstrictus C., o. civitatem iureiurando C., sacramento Cu. ali conscientia idoneos T. pridobiti sposobne ljudi, s tem da jim razkriješ svoje naklepe, Piso alii (sc. mulieri) matrimonio se obstrinxit T. Pizon se je poročil z drugo, foedere inter se obstringi T., religione obstringi gentili (z ACI) T. po tujem običaju prisegati; abs.: iureiurando obstringere (z ACI) C., T. s prisego zagotoviti (zagotavljati); s stvarnim obj.: clementiam obstringere crebris orationibus T. zavezati se na milosrčnost, zagotavljati svojo milosrčnost, alicui fidem suam o. Plin. iun., alicui fidem suam o. in aliquā re Plin. da(ja)ti komu besedo (glede česa), ea condicione, ne cui meam fidem obstringam Plin. iun. da ne prisežem nikomur = da nikomur ničesar ne obljubim zatrdno, ut fides regis beneficio aliquo obstringeretur Iust. da se zaveže kralj na zvestobo s kako uslugo.
b) zaplesti (zapletati), zamota(va)ti: nos nefario scelere C., aliquem pecuniā et stupro in omne flagitium T., nullā mendacii religione obstrictus C. ne da bi se zapletel v zlobno laž, obstrinxisti religione populum Ci. zaplel si narod v pregreho zoper svete stvari, tanto scelere obstrictum esse Ci. kriv biti tolikega zlodejstva, o. amicos aere alieno Brutus in Ci. ep. zakopati v dolgove, nakopati dolgove, aere alieno obstricti L. epit. v dolgove zakopani, zadolženi; refl.: o. se periurio L., scelere, parricidio Ci. okrivíti (obdolžiti) se (česa) = med. α) z dat.: eidem sceleri obstrictus est Lact. β) z gen.: furti obstringitur Masurius Sabinus. ap. Gell. — Od tod iz adv. komp. pt. pf.: obstrictius bolj dolžno (zavezano, obvezano): Aug.

ob-stupe-faciō -ere -fēcī -factum (ob in stupēre in facere) osup(n)iti, zavze(ma)ti, prevze(ma)ti, (o)mamiti, omamiti (omamljati), presenetiti (presenečati), povzročiti (povzročati) nezavest, (pre)strašiti, zastrašiti (zastraševati); pass. obstupefīō -fierī -factus sum osupniti, (o)strmeti, biti presenečen, biti (postati) prevzet, prestrašiti se, (o)dreveneti: ita eum tum timidum illic obstupefecit timor Ter., (sc. Horatius Cocles) miraculo audaciae obstupefecit hostes L., obstupefecit ea alacritas ducem Romanum T., obstupefactus ac perterritus meā diligentiā Ci., obstupefacti audaciā Romanorum L., velut numinis occursu obstupefactus Sen. ph., Macedo miles nimio frigore obstupefactus Val. Max., subito deinde ex nimio haustu rigoris obstupefactis nervis et torpore hebetatis artubus Val. Max., in furore obstupefacies gentes Vulg., obstupefactus et attonitus prosilit Prud.; metaf.: nisi metus maerorem obstupefaceret L. ko bi ne preglušil, obstupefacto voluptatibus corde L.