Franja

marché [marše] masculin trg, tržišče; tržni dan; nakup, prodaja, kupčija, posel; pogodba, dogovor

(à) bon marché poceni; brez truda
à meilleur marché ceneje
par-dessus le marché povrhu
Marché commun Skupni trg
marché couvert pokrita tržnica (hala)
marché aux bestiaux, aux fleurs trg za živino, za cvetlice
marché intérieur, mondial notranji, svetovni trg
marché étranger, extérieur zunanji trg
marché libre prosti trg
marché national domači, notranji trg
marché noir črna borza
marché d'or zelo ugoden, zlat nakup
marché d'outre-mer čezmorski trg
marché aux puces starinarski trg
marché de rencontre priložnosten nakup
marché du travail borza dela
cours masculin, prix masculin du marché tržna cena
économie féminin de marché tržno gospodarstvo
étude féminin des marchés raziskovanje tržišč
habitations féminin pluriel à bon marché cenena stanovanja
jour masculin de marché tržni dan
produits masculin pluriel bon marché ceneni proizvodi
aller au marché iti na trg
conclure, faire un marché skleniti kupčijo
être coté sur le marché notirati na tržišču
faire son marché sam nakupovati
faire un bon marché napraviti dobro kupčijo
faire bon marché de quelque chose podcenjevati kaj
inonder le marché de ses produits preplaviti trg s svojimi izdelki
jeter, mettre sur le marché vreči, dati na trg
mettre le marché en main à quelqu'un komu dati na izbiro, da sprejme ali odkloni
refouler du marché izriniti s trga
rompre un marché razdreti pogodbo o kupčiji
s'en tirer à bon marché pocetti jo odnesti
marché conclu! (kupčija) velja! drži!
c'est marché donné to je tako rekoč podarjeno, smešno poceni
le bon marché coûte cher (proverbe) kar je ceneno, je drago

mare¹ [meə] samostalnik
kobila

the grey mare is the better horse žena je gospodar v hiši
shank's mare lastne noge
to go on shank's mare iti peš

mark¹ [ma:k] samostalnik
znak, znamenje; madež, brazgotina, praska, zareza; odtis, žig
britanska angleščina red, ocena (šolska)
ekonomija varstvena (tovarniška) znamka; cilj, tarča
figurativno standard, raven, norma, ugled; znak, križ (nepismenega človeka)
vojska tip, model
šport startno mesto (tek), mesto za kazenski strel (nogomet), sredina želodca (boks)
zgodovina marka, mejno ozemlje

ear mark razpoznavni znak na ušesu, figurativno razpoznavni znak
distinctive mark razpoznavni znak
a mark V tank tank tipa V
mark moot občinski zbor, shod
below the mark pod običajno ravnijo, nezadovoljiv, bolan
beside the mark mimo tarče, figurativno netočen, nepravilen, zgrešen, irelevanten
ameriško, sleng easy mark lahkovernež
šport to get off the mark startati
to hit the mark zadeti, uspeti
to leave one's mark pustiti sled
a man of mark ugleden človek
to make one's mark upon (ali with) uspeti, uveljaviti se pri
to make a mark in the calender zaznamovati dan v koledarju
sleng not my mark ni po mojem okusu, mi ne odgovarja
to miss the mark zgrešiti, ne uspeti
bad marks slabo spričevalo (v šoli)
to obtain full marks dobiti dobre ocene
off the mark čisto napačen, zgrešen
you are quite off the mark zelo se motite
to overshoot the mark ustreliti preko tarče; iti predaleč, gnati predaleč
straight off the mark takoj
(god) save the mark bog pomagaj če povem (opravičilo preden se pove kaj neprijetnega)
ekonomija trade mark varstvena (tovarniška) znamka
to toe the mark storiti svojo dolžnost
up to the mark na običajni ravni, zadovoljiv, dobrega zdravja
wide of the mark daleč mimo, figurativno zelo zgrešen
within the mark v dovoljenih mejah, upravičen
mark of mouth znak starosti (po konjevih zobeh)
marks of punctuation ločila
question mark vprašaj

Mark³, das,

1. Anatomie mozeg, (Knochenmark) kostni mozeg; (Rückenmark) hrbtenjača (verlängertes podaljšana); in Nebennieren: sredica

2. bei Pflanzen: stržen, sredica (tudi figurativ)

3. (Tomatenmark) mezga

4. figurativ jedro durch Mark und Bein gehen spreleteti do mozga, iti do kosti; bis ins Mark do kosti, do mozga, v živo; an Mark zehren izmozgavati; Mark in den Knochen haben imeti kaj v sebi, biti močan/korajžen

market¹ [má:kit] samostalnik
trg, tržnica, tržišče; trgovina, trgovanje; povpraševanje (for)
denarni trg; tržna cena
ameriško trgovina z živili

the market borzni posredniki
at the market po tržni ceni
at the top of the market po najvišji tržni ceni
black market črna borza
the corn market žitni trg
money market denarni trg
covered market pokrita tržnica
in the market na trgu
active (ali lively) market živahen trg
dull market mrtev trg
the market is low (rising) tržne cene so nizke (se dvigajo)
to be in the market for potrebovati kaj, iskati, želeti kupiti ali imeti
to be on (ali in) the market biti naprodaj
to come into the market priti na trg, biti naprodaj
to boom (ali rig) the market dvigniti kurz
to find a market iti v prodajo
the market fell cene so padle
the market is all givers na trgu so samo prodajalci
to hold the market obvladati trg, obdržati cene
a market for leather povpraševanje po usnju
to make a market špekulativno dvigniti povpraševanje (po delnicah)
to make a good market of okoristiti se s čim
to meet with a ready market hitro prodati
to place (ali put) on the market postaviti na trg, dati naprodaj
to play the market špekulirati (na borzi)
figurativno to bring one's eggs (ali hogs) to a bad (ali the wrong) market ušteti se

marketing [má:kitiŋ] samostalnik
kupovanje in prodajanje na trgu
ekonomija tržništvo, celotni tržni mehanizem

to go marketing iti na trg
to do one's marketing nakupovati
marketing research raziskovanje tržišča

marron [marɔ̃] adjectif, invariable kostanjeve barve; masculin užitni kostanj, maroni; technique kontrolna znamka (o navzočnosti delavca na delu); populaire obraz; udarec s pestjo

marron d'Inde divji kostanj
marrons glacés, grillés kandirani, pečeni kostanji
marchand masculin de marrons kostanjar
chaud les marrons! vroči kostanji!
yeux masculin pluriel marron oči kostanjeve barve
flanquer un marron à quelqu'un (populaire) prisoliti komu eno
tirer les marrons du feu (figuré) iti za koga po kostanj v žerjavico
elle porte bien le marron lepo se ji poda kostanjeva barva

marrowbone [mǽrouboun] samostalnik
mozgova kost
množina, šaljivo kolena

to fall down on one's marrowbones pasti na kolena
to get down on one's marrowbones upogniti kolena, poklekniti
to go by marrowbone stage; ali to ride in the marrowbone coach iti peš

máslo (surovo) butter

sveže, presno máslo fresh butter, ZDA sweet butter
slano máslo salted butter
máslo za kuho cooking butter
stopljeno máslo melted butter
umetno máslo margarine, arhaično butterine
žaltavo, žarko máslo rancid butter
kalup za máslo butter-print
kepica, reženjček másla pat of butter
kruh z máslom bread and butter
delati máslo to churn butter
zabeliti z máslom to butter, to flavour with butter, to add butter
namazati z máslom to spread butter on
to je njegovo máslo (figurativno) he has a finger in the pie, he as a hand in it
iti kot po máslu (figurativno) to run smoothly, to go swimmingly, to go like clockwork
stvari gredo kot po máslu things are going swimmingly (ali like clockwork)
to nam gre kot po máslu (figurativno) pogovorno we're getting on like a house on fire
gre kot po máslu! it's going on swimmingly (ali like a house on fire)
vse je šlo kot po máslu (figurativno) it was all plain sailing, it was a piece of cake (ali pogovorno a pushover, žargon a doddle)

máslo (-a) n

1. burro:
sveže, žarko maslo burro fresco, rancido
kuhano, surovo maslo burro fuso, burro
čajno maslo burro da tavola, di cremeria
kakavovo maslo burro di cacao
kokosovo maslo burro vegetale
štručka masla panetto di burro
na maslu ocvrta jajca uova al burro
gastr. riž na maslu, z maslom riso al burro, col burro
pren. maslo ali topovi burro o cannoni

2. pren.
to je njegovo maslo questo (pasticcio) l'ha combinato lui
imeti maslo na glavi avere la coda di paglia
iti kakor po maslu filare liscio come l'olio
fiziol. ušesno maslo cerume
gastr. sardelno maslo pasta di acciughe

máslo mantequilla f ; manteca f

sveže (slano) maslo mantequilla fresca (salada)
ušesno maslo cerumen m
kos kruha z maslom rebanada f de pan con mantequilla
iti kot po maslu (fig) ir (ali marchar) como una seda

máša mass; (protestantska) (divine) service

črna máša mass for the dead
jutranja, zgodnja máša early mass
tiha máša low mass
navadna máša plain mass
péta, slovesna máša high mass
vélika máša full service
máša zadušnica requiem (mass)
máša polnočnica midnight mass (on Christmas Eve)
nova máša priest's first mass after ordination
otvoritvena šolska máša mass for the beginning of the school year
brati mášo to celebrate (ali to say) mass
iti k máši to go to mass
prisostvovati máši, biti pri máši to hear mass
šiba novo mášo pôje spare the rod and spoil the child

máša (-e) f

1. rel. messa:
opraviti mašo celebrare la messa
iti k maši andare alla messa
črna maša messa funebre, da requiem
nova maša prima messa, messa novella
slovesna maša messa solenne, cantata
tiha maša messa piana, bassa
zlata maša cinquantesimo del sacerdozio

2. muz. messa

3. pog.
mala maša (mali šmaren) Annunciazione della Vergine
velika maša (veliki šmaren) Maria Assunta

4. gotova maša pog. (za poudarjanje trditve)
tako bo in gotova maša faremo così, punto e basta

matter¹ [mǽtə] samostalnik
materija, snov, stvar; medgnoj
pravno zadeva, predmet
množina (brez člena) stvari, reči; povod, vzrok (for za)
predmet, tema, vsebina (knjige)
tisk rokopis, stavek; važnost (of)

organic matter organska snov
gaseous matter plinasto telo
pravno the matter in (ali at) hand pričujoča zadeva
pravno matter in controversy sporna zadeva
pravno matter in issue sporna zadeva; stvar, ki jo je treba še dokazati
a matter of taste stvar okusa
a matter of time vprašanje časa
printed matter tiskovina, tiskovine
postal matter vse stvari, ki se lahko pošiljajo po pošti
no matter ni važno
as near as no matter skoraj, za las
as a matter of course samo po sebi umevno
as a matter of fact v resnici, pravzaprav
for that matter; ali for the matter of kar se tega tiče
a hanging matter zločin, ki se kaznuje s smrtjo
in the matter of glede na kaj
no laughing matter ni šala, resna zadeva
in matter and manner formalno in resnično
to leave the matter open pustiti vprašanje odprto
to make much matter of pripisovati čemu veliko važnost
not to mince matters ne slepomišiti, povedati odkrito
to make matters worse poslabšati stvari
to carry matters too far iti predaleč
as matters stand kakor sedaj kaže
to take matters easy nalahko jemati, ne delati si skrbi
what matter? in kaj potem?
what's the matter? kaj pa je?
what's the matter with this? je kaj narobe s tem?

meat [mi:t] samostalnik
meso (hrana)
arhaično hrana, obed
sleng slast, užitek
figurativno substanca, vsebina

meat and drink hrana in pijača
to be meat and drink to s.o. biti v veliko zadovoljstvo, iti v slast
meats mesnine
cold meat hladna plošča
meat tea hladna večerja s čajem
green meat zelenjava
before meat pred jedjo
after meat po jedi
as full as an egg is of meat res poln
a thing full of meat zelo duhovita stvar
to make (cold) meat of e.o. umoriti koga
one man's meat is another man's poison ni vse za vsakega
that meat is for your master tega je škoda zate
meat packing plant industrijska klavnica

méd -ú honey

gozdni, divji méd, -ú wild honey
turški méd, -ú Turkish delight
méd, -ú v satovju honey in the comb
tekoč méd, -ú liquid honey, pure honey
trcan méd, -ú strained honey
sladek kot méd, -ú sweet as honey, honey-sweet
méd, -ú in mleko milk and honey
iti, prodajati se za méd, -ú (figurativno) to sell like hot cakes
to gre za méd, -ú (figurativno) it's going like hot cakes
nabirati méd, -ú to gather honey
dežela, kjer se cedita méd, -ú in mleko a land flowing with milk and honey

méd (-ú) m

1. miele; nettare; secrezione mellea:
sladek kot med dolce come il miele
akacijin, lipov med miele di acacia, di tiglio
čebelji, umetni med miele di ape, miele artificiale
točiti med torchiare il miele
točeni med miele centrifugato
pren. med in mleko latte e miele

2. pren. miele:
pren. iti za med andare a ruba

3. star. (medica) idromele; pren.
tam se cedi med in mleko paese dove scorre il latte e il miele, paese di Bengodi
pren. sam med ga je persona tutta miele
mazati koga z medom lisciare, lusingare, adulare qcn.
na to gredo ljudje kot muhe na med esserne attratti come le mosche dal miele
sekira mu je padla v med per lui è stato un terno al lotto
turški med miele turco
PREGOVORI:
na jeziku med, v srcu led volto di miele, cuore di fiele

medicina samostalnik
1. (veda) ▸ orvostudomány, orvostanPovezane iztočnice: sodna medicina, tradicionalna medicina, socialna medicina, splošna medicina, urgentna medicina, paliativna medicina, regenerativna medicina, preventivna medicina, tropska medicina, rehabilitacijska medicina, športna medicina, medicina dela, alternativna medicina, družinska medicina, dentalna medicina, komplementarna medicina, kitajska medicina, interna medicina, manualna medicina, nuklearna medicina, ljudska medicina

2. (izobraževalni program) ▸ orvostudományi, orvosiHči je danes zdravnica, izpite na medicini je opravila s povprečno oceno devet. ▸ A lányom ma orvos, az orvostudományi képzésen a vizsgákat kilences átlaggal végezte el.

3. (medicinska fakulteta) ▸ orvostudományiŽe zgodaj sem se odločil, da bom šel študirat na medicino. ▸ Korán eldöntöttem, hogy orvostudományira jelentkezem.
Študenta, ki gre na medicino, čaka 6 let garanja. ▸ Az orvostudományira jelentkező hallgatóra 6 év gürcölés vár.

medío moški spol sredina, polovica; (pomožno) sredstvo; izhod; medij; prerez, poprečno število; pol čaše (vina); sfera, področje: (nogomet) krilec

medío de cambio menjalno sredstvo
medío por ciento pol odstotka, polovica od sto
en medío de la noche opolnoči
se engaña V. de medío a - motite se od začetka do konca
de por medío vmes, medtem; na pol (pota)
de medío arriba od pasu navzgor
en este medío v tem, medtem
en medío de todo (de eso) kljub vsemu (temu)
en medío del invierno v največji zimi
por medío v sredi
por medío de s pomočjo, s, z
día medío dia (Am) vsak drugi dan
meterse en medío posredovati v sporu
no hay medío de convencerle ni ga moči prepričati
no hay medío de hacerlo nemogoče je
quitar de en medío s poti spraviti
quitarse de en medío s poti iti
en buen medío está la virtud srednja pot je najboljša pot
corto de medíos brez sredstev, na tesnem z denarjem
medíos de fortuna premoženjske razmere

medius 3 (iz indoev. *medh-i̯o-s sredinski; prim. skr. madhya- = gr. μέσσος, μέσος = got. midjis = stvnem. mitti, nem. Mitte sred(in)a, sl. meja, hr. mèđa)

I. krajevno

1. v sredi (se nahajajoč), (o)srednji, čisto v sredini (naspr. summus, infimus, imus, primus, extremus, postremus, oriens, cadens), unguis Iuv., digitus Q., versūs aeque prima et media et extrema pars extenditur Ci., in triclinio medio … in summo … in imo S. fr., regio totius Galliae media habetur C., ut aliquem locum medium utriusque (med obema) colloquio diceret C., locus medius regionum eorum C. ali medius mundi (terrae) locus Ci. središče (česa); o osebah: medius omnium rex erat L., (sc. populus) Romanus … medius inter Latium et Tuscos quasi in quodam bivio collocatus Fl., (sc. Hispania) media inter utraque (sc. Africam et Galliam) Iust., ne medius ex tribus Iugurtha foret S.; s postranskim pomenom „ločujoč“: quā (kjer) medius liquor secernit Europen ab Afro H.; z abl. oddaljenosti: Megara media Corintho Athenisque urbs Vell.

2. predik. sredi česa, v (na, po) sredi(ni), v (na) sred(in)o, vmes, med: in collo medio C. ali in medio foro Ci. sredi griča, fora, locus in mediā insulā situs Ci., ponere in mediā viā Ph., medio oppido fluere L., via … medio est altissima caelo O., per medios fines proficisci C. ali per media hostium tela L. med, naravnost skozi sovražne puščice, medios in hostes S. v sredo, naravnost med sovražnike, m. acies C. središče, medium caeli terraeque per aëra vecta est O. po zraku med nebom in zemljo, in medias res rapere H. v sredo dogodkov, v središče dogajanja, arida loca medii itineris Iust. sredi poti, telum medium (na sredi) accensum mittere L., in solio medius consedit O. ali in ferarum concilio medius sedebat O. na sredi, celso medius stans aggere fatur V. ali considi scopulo medius V. sredi skale, aliquem medium arripere Ter. ali complecti Ter., L. ali amplecti V. čez pas, aliquem dividere medium H. po sredi presekati, razpoloviti, discessēre omnes medii V. iz sred(in)e, regina se mediam locavit V. naves a medio spatio C. od sredine, ex medio monte S. s srede gore, ex medio itinere C. sredi poti, med potjo.

3. metaf. prav iz sred(in)e česa vzet, spadajoč k čemu, k jedru, bistvu česa: alteri sunt e mediis Caesaris partibus Ci., hoc e medio est iure civili Ci. spada k najglobljemu bistvu civilnega prava; ingressio e mediā philosophiā (prav iz bistva filozofije) repetita Ci. —

II. časovno

1. srednji, vmes(en): Pl., Col., aetatis mediae vir Ph. srednjih let, constans aetas, quae media dicitur Ci., ultimum … proximum … medium tempus Ci., medium tempus O., Suet. vmesni čas, medio tempore Iust., Suet. ali medio temporis spatio Suet. tačas, medtem, vmes (med), mediis diebus L. ob vmesnih dneh, mediis horis Eutr., unus dies medius est, et … O. en dan je vmes, en dan preteče (mine); tako tudi: una nox media erat, et … Pr., exiguum tempus medium, et … Plin. iun.

2. predik. sredi, na sredi, (vmes) med: media aestate Ci. = aestu medio, aestibus mediis V. sredi poletja, medium erat tempus sementis Fl. bilo je sredi setve, frigoribus mediis V. = mediā hieme Aur. sredi zime, mediā nocte C., Suet. sredi noči, opolnoči, ad mediam noctem Suet., medius dies O., V., H. (o)poldan, in medios dormire dies H. pozno v dan (= dolgo), do poldneva, de medio potare die H. od poldneva; meton. medius dies poldan = jug: stabula ad medium conversa diem V., occidens Zephyros, Austros medius dies mittit Ap.; prim.: mediā ab regione diei Lucr. z južne strani; o teku kakega dejanja: mediasque fraudes palluit audax H. sredi prevare, medium iam classe tenebat iter V. že se je vozil sredi morja, že je jadral po odprtem morju, media inter lora V. sredi vožnje, media inter proelia V. sredi boja, prav med bojem, in medio ictu V. prav med udarcem, in honore deûm medio V. medtem ko so častili bogove, sredi čaščenja, medio sermone V. ali in mediā pace Sen. ph., Cu. sredi pogovora, miru. —

III. metaf.

1. srednji, vmesen, v sredi (med dvema) se nahajajoč, sred(in)e se držeč, srednjo pot ubirajoč: si quid medium mortisque fugaeque O., medium erat in Anco ingenium et Numae et Romuli memor L., quod medium inter aequum et utile erat, decreverunt L., cum inter pacem et bellum medium nihil intersit Ci., pacis eras mediusque belli H. sposoben za oboje, za mir in vojno, m. oratio, sententia, consilii via L., mediis consiliis stare L., medium quendam cursum tenere L. ali medium quiddam tenere: Plin. iun. nekako srednjo pot ubrati, agere medium Vell. ali media (subst.) sequi H. ubrati srednjo pot; o govoru in govorniku: medium dicendi genus Q., Gell. (naspr. uber et gracile), alii (sc. oratores) graves, alii subtiles, alii eis interiecti et tamquam medii Ci.; kot fil. t.t. srednji, vmesen, srednje vrste (ki ni niti dober niti slab): officium Ci., artes Q., alia interiecta et media Ci., media illa Ci. srednje stvari; subst.: minora quaeque sunt ex mediis Q.

2. srednji = srednje mere, vmesen, povprečen, zmeren, navaden, običajen: a summis, mediis, infimis hoc idem fit Ci., gratia non media L. ne navadna, nihil medium, nec spem nec curam, sed inmensa omnia volventium animo L., dilectumque nihilo accuratiorem, quam ad media bella haberi solitus erat L., ipsi medium ingenium, magis extra vitia quam cum virtutibus T., uxorum fides summa, libertorum media, servorum aliqua, filiorum nulla Vell., pauca prius mediis sermonibus ante locutus O. z navadnimi besedami, m. plebs ali m. vulgus O. navadno ljudstvo, plebejci, innocentiā eximius, sanctitate praecipuus, eloquentiā medius Vell.

3. na nobeni strani, nepristranski, nevtralen: medios et neutrius partis Suet., de mediis et neutram partem sequentibus Suet., utra castra (sc. sequar)? Media tollit Antonius Ci., qui se medium esse vult Ci., medios esse iam non licebit Ci., tamquam medios, nec in alterius favorem inclinatos, miserat rex L., pacem utrique parti, ut medios deceat amicos, optent L., Eumenes in eo bello medius erat animo Vell., Macedonico bello medium agere L. epit. ali medium se gerere L. ostati nevtralen, ne stopiti na nobeno stran, ne potegniti z nobeno stranjo.

4. nedoločen, neodločen, dvoumen: responsum L., medius ambiguusque sermo Plin. iun., vocabula Gell., ad Varum media scriptitabat T., se dubium mediumque partibus praestitit Vell., medii inter duos exspectavere fortunam Fl.

5. posredujoč, posredovalen, pomožen, posredniški, posredovalen; prevedemo lahko tudi s subst. posrednik (posrednica): media quaedam manus Q., medio Pompei capite Fl., paci medium se offert V., mediis di(i)s O., at medius fratrisque sui maestaeque sororis Iuppiter ex aequo volventem dividit annum O. kot posrednik med …

6. moteč, ovirajoč: quos inter medius venit furor V. kot ovira je stopilo med njiju (ju je razdvojilo) sovraštvo, ne … medius occurrere possit V. da ne bi mogel ovirajoč stopiti vmes, se prikazati.

7. pol, napol (= gr. μέσος, naspr. totus): cibus Varr., quod (sc. oculus) convexus mediusque quacumque cernatur Plin., Nepa (sc. sidus) medius occidit Col. (naspr. totus apparet), m. pars O. polovica; prim. di-midia pars. — Adv. mediē

1. srednje, zmerno: Lact., nec plane optimi nec oppido deterrimi sint sed quasi medie morati Ap., ortus medie humili Eutr., ortus m. humilis Aur. srednjega stanu (sloja).

2. nedoločno: Ambr. — Subst. medium -iī, n

1. (v krajevnem in časovnem pomenu) sreda, sredina, središče: Pl., Cu., N., Q., Plin., Sen. ph., Suet. idr., (in) medio aedium L., medio tutissimus ibis O., medio tecti (= in impluvio) V., medio montis Capitolini T., nam medio montium et paludum porrigebatur planities T., nocte volat medio caeli terraeque V. sredi med zemljo in nebom, medio sextam legionem constituit T. ali in agmine in primis modo, modo in postremis, saepe in medio adesse S. v sredi(šču), medium ferire, in medium vergere Ci., in medium geminos immani pondere caestus proiecit V., in medium (redko in medio) ali in acervum conicere sarcinas L. v sredo, na kup, saxa in medium conicere V., aliquem in medium accipere L. v sredo vzeti, diei medium L. poldan, medio temporis T. medtem, tačas, relinquere aliquid in medio Ci., S., L. ali in medium Ci., T., Vell., Gell., Lact. neodločeno (nedognano) pustiti, in medio esse Suet. neodločeno (nedognano) biti.

2. pol, polovica: scillae medium conterunt cum aquā ad mellis crassitudinem Varr., ita scrobem vel sulcum cum instercorata terra ad medium (napol) completo Col., in itineris medio Eutr.

3. javnost, občinstvo, publika: plura clam de medio removere Ci. na stran spraviti (spravljati), odnesti (odnašati), e medio (de medio L.) removere Ci. odpraviti, stran, (s poti) spraviti, mater virginis in mediost, ipsa virgo, res ipsa Ter. je moč videti, je tu, tabulae sunt in medio Ci. so vsakomur na vpogled, aliquid in medium proferre Ci. objaviti (objavljati), razglasiti (razglašati), besedo (govorico) sprožiti o čem, rem in medium vocare Ci. pred (v) javnost, na sodišče spraviti, rem in medio ponere Ter., Ci., Cu., Amm. pred občinstvom (sodiščem) razlagati, (sc. regni crimen) in medio ponitur L. se razpravlja (je v razpravi), se pretresa (je v pretresu), regni crimen in medio erit L. pride na vrsto, procedere in medium Pl., Ci. javno se (po)kazati, loci procedent in medium Ci. se takoj prikažejo tvojim očem, jih boš takoj zagledal, venire in medium Ci. javno se prikaz(ov)ati, javiti se, javno, pred sodiščem nastopiti (nastopati), pred sodišče stopiti, prima veniat in medium Epicuri ratio Ci. naj stopi na plano = poglejmo si, agitarent deinde sermonibus atque in medium, quid in quaque re plus minusve esset, conferrent L. na znanje dati, naznaniti, obvestiti, in medium vacuas referre ad aures O. odprtim ušesom občinstva postreči, in medium dare Lucr. javnosti izročiti, izdati, razodeti; occ. splošna (obča, skupna) blaginja, splošno (obče, skupno) dobro, vsem (vsakemu) dostopna (dosegljiva, razpoložljiva) sredstva, splošno (obče, skupno) premoženje (imetje), skupna blagajna: in medium consulere Ter., L., V. za občo blaginjo, in medium quaerere V. za skupno porabo, za vse, bona interfectorum in medium cedant T. naj postanejo del skupnega premoženja, in medium conferre laudem L. javnosti podati, communes utilitates in medium affere Ci. skrbeti za splošno dobro, za skupno blaginjo, discenda in medium dare O. narediti vsem dostopno, vsem postreči, ubi in medio praeda administrantibus esset, ibi numquam causas seditionum et certaminis defore L. kadar je plen (kakor kako občno blago) na očeh javnosti, da lahko vsak(do) poseže po njem, nam et obscenas voluptates, de quibus multa ab illis habetur oratio, facilis communis in medio sitas esse dicunt Ci. da so zlahka dosegljive, vsakemu dostopne in da jih je lahko deležen vsak, laus in medio posita T. dosegljiva za vsakogar, quasi in medio posita Cu. skupno blago, od katerega lahko vsak(do) dobi svoj delež, in medio posita H. kar je vsem na razpolago, is sibi responsum hoc habeat, in medio omnibus palmam esse positam, qui artem tractant musicam Ter. nagrada je postavljena pred vse = nagrado more doseči vsakdo, in singulos talos singulos denarios in medium conferebat Suet. je stavil; kot jur. t.t. skupen sklad, skupna masa nekega skupnega premoženja, dediščinski sklad, dediščina, zapuščina: in medium conferre, venire, e medio deducere, ex medio sumere, ferre Icti.

4. odprta, široka cesta, ulica: ubi tabernis apertis omnia in medio vidit L. vse (blago) razstavljeno na cesti; in medio Pall. (= sub divo) na prostem, pod milim nebom; metaf. pot, svet, človeška družba, navadno (vsakdanje) življenje: recede de medio Ci. pojdi s poti, umakni se, e medio discedere Suet. skriti se, e medio excedere Ter. ali se amovere Suet. umakniti se, pritajiti se; evfem.: e medio excedere ali abire Ter. iti s sveta, preminiti, umreti; in medio caedi L. vpričo (pred očmi) vseh, pred vsemi, de medio adicere L. izmed prisotnih, hoc genus deliberantium pellatur e medio Ci. proč s to vrsto, sumere de medio Ci. pripovedovati znane stvari, ex medio res arcessit comoedia H. zajema snov iz vsakdanjega življenja, verba e medio O. ali verba e medio sumpta Q. ali samo e medio sumpta H., Amm. besede, prevzete iz vsakdanjega govora, (sc. verba) iacentia tollere e medio H. povze(ma)ti iz vsakdanje govorice, tollere de medio verba Ci. uporabiti iz vsakdanjega govora povzete (= znane) besede, tollere aliquid de medio Ci. odpraviti, tollere aliquem de medio Ci. spraviti koga izpod nog, evfem. = usmrtiti; metaf: novae tabulae beneficiorum Sen. ph. izbris = pozaba dobrot.

5. srednja vrednost, srednjost, srednja stvar: certis medium et tolerabile rebus recte concedi H.