Franja

Zadetki iskanja

  • water2 [wɔ́:tə] prehodni glagol
    (po)škropiti (streets ceste)
    zalivati (plants rastline)
    namočiti, namakati, ovlažiti, napeljati vodo na; razredčiti z vodo, zvodeniti (milk, wine mleko, vino)
    napojiti, napajati (animals živali)
    oskrbeti, oskrbovati z vodo (an engine stroj)
    ekonomija povečati dolg ali kapital (podjetja) z izdajo novih delnic brez kritja; moarirati (tkanino)

    to water down zvodeniti, razredčiti; figurativno omiliti, ublažiti
    to water down one's claims ublažiti, zmanjšati svoje zahteve
    he watered his lecture zavlačeval (razvlekel) je svoje predavanje
    neprehodni glagol
    puščati vodo; liti solze, solziti se (oči); izločati vodo, slino; zmočiti se, ovlažiti se; napajati se, piti, iti se napajat (živali); oskrbeti se z vodo; piti mineralno (delati kuro z) zdravilno vodo, zdraviti se s slatino
    lov iti v vodo (pes)

    it made my eyes water oči so se mi zasolzile ob tem
    to make s.o.'s mouth water napraviti, da se komu pocedijo sline
    my mouth watered (for, after) sline so se mi pocedile (po, za)
    to water the stock ekonomija izda(ja)ti nove delnice (brez povečanja glavnice), zvodeniti (delniški kapital)
  • Watte, die, (-, -n) vata; in Watte packen figurativ zavi(ja)ti v vato; Watte in den Ohren haben biti gluh
  • way1 [wéi] samostalnik
    pot, cesta, steza; proga; prehod; stran, smer
    navtika kurz

    way in vhod
    way out izhod; prehojena pot; pot ali oddaljenost, ki jo je treba prehoditi; dalja, del poti ali potovanja; prosta pot, prostor; figurativno priložnost, prilika, možnost, izhod; napredovanje, napredek, razvoj; pogovorno okolica, stran; figurativno pot, način, sredstvo, postopek, metoda; navada, lastnost, običaj; poklic, stroka, področje dejavnosti; (zdravstveno) stanje, položaj; ozir, pogled, zveza, razmerje, stopnja; navtika, množina grede za spuščanje ladje v vodo, sanke
    a long (ali a great) way off (ali from here) daleč stran od tu
    any way vsekakor, v vsakem primeru
    by way of na poti čez; z namenom, da; zato, da; s pomočjo; zaradi
    by the way mimogrede, spotoma, na poti; sicer; slučajno
    by way of compliment kot kompliment
    in a way nekako, na neki način, ne popolnoma
    in every way v vsakem pogledu (oziru)
    in many ways v mnogih ozirih (pogledih)
    in more ways than one v več kot enem oziru (pogledu)
    in a polite (friendly) way vljudno (prijazno)
    in a small way skromno, brez pretenzij, ponižno
    not by a long way še dolgo ne
    in some (ali several) ways v marsikakem pogledu (oziru)
    one way or another tako ali tako, kakorkoli, nekako
    over the way na drugi strani (poti), čez cesto
    on one's way to na poti k
    no way nikakor ne
    some way or other na ta ali na oni način
    the other way round v obratni smeri, narobe, (ravno) obratno
    under way navtika na poti, na vožnji
    well on one's way v polnem teku
    ways and means pot in način (zlasti kako priti do denarja)
    Ways and Means parlamentarna budžetna komisija
    the way of the world tok, način življenja, ukoreninjen običaj
    the way of the cross religija križev pot
    no way inferior nikakor ne slabši, neznatnejši
    the good old ways dobri, stari običaji
    high way glavna cesta, državna cesta; figurativno običajni način delovanja
    Milky Way rimska cesta (na nebu)
    lion in the way zapreka, motnja (zlasti namišljena, fiktivna)
    permanent way železnica tir, tračnice
    permanent-way man železnica progovni delavec
    nothing out of the way nič posebnega (nenavadnega, izrednega)
    somewhere London way nekje v okolici Londona
    right of way pravica prehoda (čez tuje zemljišče)
    this way please! semkaj, za menoj, prosim!
    this is not in my way to ni moja stroka, s tem se ne bavim
    to ask the (ali one's) way vprašati za pot
    to be in a bad way biti v slabem položaju
    to be in the family way biti noseča, pričakovati otroka
    to be by way of being angry skoraj pobesneti
    to be in s.o.'s way biti komu napoti, motiti koga
    to be under way biti na poti
    the conference was already under way konferenca je bila že v teku
    to be on the way biti na poti, približevati se
    to be in a way pogovorno biti vznemirjen, razburjen
    it is not his way to ni njegova navada
    the furthest way about is the nearest way home najkrajša pot ni vedno najhitrejša
    to clear the way umakniti se s poti, dati prost prehod
    to come by way of Paris priti prek Pariza
    to come (ali to fall) in s.o.'s way srečati koga, naleteti na koga
    to gather way povečati hitrost
    to find one's way znajti se
    to get in the way biti napoti, zapreti pot, ovirati
    to get in the way of s.th. razumeti kaj
    to get out of the way iti s poti, umakniti se (s poti)
    to give way umakniti se, odmakniti se, izogniti se; popuščati, popustiti
    to force one's way izsiliti, utreti si pot
    to go a long way iti daleč
    to go one's way oditi, iti po svoji poti
    to go (ali to take) one's own way iti svojo pot; ravnati, narediti neodvisno od nasvetov drugih
    to go the way of all the earth (of all flesh, of nature) figurativno umreti
    to have it both ways po potrebi si izbrati
    you can't have it both ways ne moreš imeti obojega; figurativno ne more biti volk sit in koza cela
    to have one's own way delati po svoji glavi; doseči to, kar želimo
    if I had my (own) way če bi šlo po mojem
    to live in a great (small) way razkošno (skromno) živeti
    to look the other way stran gledati
    to look s.o.'s way gledati proti komu
    to lose way izgubiti, zmanjšati hitrost
    to lose one's way zaiti, izgubiti se
    to make way napredovati; figurativno prodreti, uspeti
    to make one's own way iti po svoji poti, oditi
    to make the best of one's way iti čim hitreje, pohiteti
    to pave the way for utreti pot za
    to put o.s. out of the way truditi se, da(ja)ti si truda
    to put s.o. out of the way spraviti koga s poti, tajno ubiti koga
    to see a way out videti pot (izhod, neko možnost)
    to stand in the way of s.o. ovirati koga, zastaviti komu pot
    to twist one's way through zvijati se (kot kača) skozi
    to work one's way študirati, preživljati se z delom
    where there's a will there's a way hoteti je moči
  • what [wɔt]

    1. zaimek
    (vprašalni zaimek) kaj; koliko!

    what for? čemu?, zakaj?
    what ever for? toda zakaj?
    what next? in (kaj) potem?, in kaj še?, kaj sedaj?
    and what all pogovorno in kaj še vse
    what not kar si bodi, karkoli
    my hat, my gloves, and what not moj klobuk, moje rokavice, in ne vem, kaj še vse
    what if kaj če, (in) kaj se zgodi, če...
    what of that? kaj za to?, nič za to
    what though (I am poor) kaj zato, pa četudi (sem reven)
    what about, what of kaj gledé, kaj praviš (misliš) o
    what about a cup of tea? ali bi skodelico čaja?
    what's it all about? za kaj (pa) gre?
    so what?, what of it? prava reč!; nesmisel!
    but what pogovorno ki ne (bi)
    not a day comes but what makes a change ni ga dneva, ki ne bi prinesel kake spremembe (kaj novega)
    what is the matter? kaj (pa) je?
    what is he like? kakšen je on?
    what he has suffered! kaj (koliko) je pretrpel!
    well, what of it? no, in kaj za to?
    what's up? kaj je?, kaj se dogaja?
    to know what's what vedeti, za kaj gre, biti informiran, spoznati se
    what is the news? kaj je novega?
    you want a what? kaj (ponovi, kaj) hočeš?
    he claims to a what? kaj hoče on biti?
    what is he the better for it? kaj ima on od tega?
    I'll tell you what nekaj ti povem
    Mr. what-do-you-call-him, Mr. what's-his-name gospod Oné (kako mu je ime?)

    2. zaimek
    (relativni zaimek) kar

    do what I may naj storim, kar hočem (karkoli)
    happen what may naj se zgodi, kar hoče!
    we know what he is busy with vemo, s čim se ukvarja
    this is what we hoped for to je tisto, kar (prav to) smo upali
    and what have you ameriško, sleng in kar imate podobnega, takega
    but what razen (tega, teh)
    he never had any money but what he absolutely needed imel je le najpotrebnejši denar
    there was no one but what was excited nikogar ni bilo, ki ne bi bil razburjen

    3. pridevnik
    kakšen, kateri, kolikšen

    what luck! kakšna sreča!
    what a queer idea! kakšna čudna ideja!
    what a fool I am! kako sem neumen!
    he got what books he wanted dobil je vse knjige, ki jih je želel
    take what books you need! vzemi toliko knjig, kot jih potrebuješ
    what use is this dictionary to you? čemu ti rabi ta slovar?

    4. prislov
    kako

    what happy boys they are kako srečni dečki so (oni)!; deloma
    what with storms my return was delayed deloma zaradi viharjev se je moja vrnitev zakasnila
    but what (pri nikalnici); pogovorno da ne
    not a day but what it rains ni dneva, da ne bi deževalo
    never fear but what we shall go! ne boj se, da ne bi šli (= že gremo)!

    5. medmet
    kaj!, kako!
    britanska angleščina kaj ne?

    what, do you really mean it? kaj, ti to resno misliš?
    a good fellow, what? dober dečko, kaj ne?

    6. veznik
    pogovorno kolikor

    he helped us what he could pomagal nam je, kolikor je mogel
  • whether [wéðə] veznik
    ali, če

    whether (today) or (tomorrow) bodisi (danes) ali (jutri)
    whether or no(t) tako ali tako, v enem in drugem primeru, na vsak način
    he asked whether it was true vprašal je, če (ali) je to res
    you must go there, whether you want to go or not moraš iti tja, če ti je všeč ali ne (če hočeš ali nočeš)
  • wie2 Konjunktion kot; in (tudi) (Männer wie Weiber moški in (tudi) ženske); kako; so ... wie tako ... kot; so gut wie takorekoč; wie auch immer kakorkoli že; einer wie der andere tako eden kot drugi; wie du mir, so ich dir kot ti meni, tako jaz tebi; wie gehabt kot običajno
  • wiegen2 zibati (intransitiv se), gugati (intransitiv se); in den Schlaf: zazibati (v spanje); auf den Armen: pestovati; mit einem Wiegemesser: sekljati; Technik nihati; sich in Sicherheit wiegen biti prepričan, da ti nič ne grozi
  • woe [wɔ́u]

    1. samostalnik
    bol, žalost, nadloga, stiska, beda
    zastarelo gorjé, skrbi

    2. medmet
    joj! gorjé!

    woe to you! bodi preklet! gorje ti!
    woe is me! joj meni!; gorje meni!
    woe worth the day preklet bodi dan
    woe betide you if... gorje ti, če...
    in weal and woe v sreči in nesreči
    woe to the vanquished! gorje premaganim!
  • Wolf, der, (-/e/s, Wölfe) Tierkunde volk; Medizin kožni volk; (Fleischwolf) stroj za mletje (mesa); durch den Wolf drehen zmleti; Wolf im Schafspelz volk v ovčji koži; hungrig wie ein Wolf lačen kot volk; wird der Wolf genannt, kommt er gerannt ti o volku, volk iz gozda; mit den Wölfen heulen figurativ tuliti z volkovi
  • wonder2 [wʌ́ndə] neprehodni glagol
    (za)čuditi se (at, about s.th. čemu)
    razmišljati (o čem), hoteti vedeti, biti radoveden, spraševati se

    I wondered about this to mi je padlo v oči
    I wonder what time it is koliko utegne biti ura? bogve koliko je ura?
    I don't wonder at it to me ne preseneča
    that's not to be wondered at ni se čemu čuditi
    I wonder why rad bi vedel zakaj
    Oh! I just wondered! O, nič! kar takó, samo vpraševal sem se
    I wonder who said it rad bi vedel (sprašujem se, bogve), kdo je to rekel
    Is that true? -- I wonder. Je to res? -- Bogve.
    I wonder at you čudim se ti (vam)
    I wondered about his knowledge čudil sem se njegovemu znanju
    well, I wonder no, ne vem (prav)
    I have often wondered what would happen if... često sem se spraševal, kaj bi se zgodilo, če...
  • work(*)2 [wə:k]

    1. prehodni glagol
    delati (na čem), izdel(ov)ati, obdelati; narediti, proizvesti, proizvajati
    poetično umetniško izdelati; plesti, tkati, izdelati na statvah; šivati; vesti; oblikovati, (iz)kovati; tiskati; mesiti; kopati (rudo), obdelovati (zemljo)
    trgovina poslovati, poslovno potovati (po nekem področju)
    sleng prodati; plačati (potovanje) z delom; preiskati, raziskati
    matematika izračunati, rešiti (nalogo); vplivati na (koga), nagovarjati (koga)
    sleng prevarati, oslepariti; izvesti, uresničiti, izvršiti, povzročiti; streči (topu, stroju); uporabljati (žival) za delo, vpreči; izkoriščati (rudnik); pustiti koga, da težko dela; premikati, poganjati, gnati, goniti

    to work o.s. to death ubi(ja)ti se z delom, garati
    to work o.s. into s.o.'s favour pridobiti si naklonjenost kake osebe
    to work o.s. into a rage pobesneti
    to work the bellows goniti meh
    to work a farm voditi farmo (kmetijo)
    to work a change izvršiti, povzročiti spremembo
    to work wonders delati čuda (čudeže)
    to work one's will uresničiti svojo voljo
    can you work the screw loose? lahko zrahljate vijak?
    to work (one's way) through college sam se vzdrževati med študijem
    my partner works the Liverpool district moj družabnik potuje (poslovno) na področju Liverpoola
    to work a slave to death do smrti priganjati sužnja k delu, ubiti ga z delom
    servants are not worked now as they were formerly od služinčadi se danes ne zahteva več toliko dela kot nekoč
    to work a crane upravljati z žerjavom
    to work a coal seam izkoriščati plast premoga
    to work a ship upravljati ladjo
    to work one's way pot si utreti (napraviti)
    these machines are worked by steam te stroje poganja para
    it is a good scheme, but can you work it? to je dober načrt, toda, ali ga lahko izvedete?
    this belief has worked much evil to verovanje je povzročilo mnogo zla
    the candidate works the district kandidat opravlja volilno kampanjo v okrožju
    to work one's passage navtika zaslužiti svoj prevoz z delom
    to work one's horses priganjati konje k delu
    to work one's social relations in business izkoriščati svoje družabne zveze poslovno

    2. neprehodni glagol
    delati, delovati, biti zaposlen (s čim); baviti se (s čim); truditi se; funkcionirati, posrečiti se, uspeti; razviti se, dozoreti; vreti; biti v pogonu, delati (stroj), prijemati eden v drugega (zobata kolesa); šivati, vesti (vezem); prebijati se (z delom); razvleči se; trzati (se) (obraz); mahati (s čim); težko, z muko se premikati, gibati
    navtika križariti; besneti, biti razburkan (morje)
    figurativno krčevito delati

    to work against time delati v tekmi s časom
    to work like a dog (ali horse; ali nigger) delati kot črna živina
    my stove works well moja peč dobro dela
    your method won't work z vašo metodo ne boste uspeli
    I tried but it did not work poskušal sem, a ni se mi posrečilo
    the poison began to work strup je začel delovati
    to work into a crowd vriniti se v množico
    to work loose zrahljati se (vijak itd.)
    waves work to and fro valovi so razburkani
    to work double tides delati podnevi in ponoči
    that won't work with me to ne bo vplivalo name (vžgalo pri meni)
  • worse1 [wə:s]

    1. samostalnik
    slabši, hujši; bolj bolan, slabšega zdravja
    trgovina slabši, nižji

    worse and worse vedno slabši (hujši)
    the worse tem stabši
    so much the worse toliko slabši
    he went worse every day vsak dan je bilo slabše z njim
    that only made matters worse to je stvari le poslabšalo
    (not) to be the worse for (ne) biti na slabšem (na škodi, trpeti) zaradi
    you would be none the worse for a walk sprehod ti ne bi škodil
    to be (none) the worse for drink (ne) biti pijan
    I like him none the worse for his gruffness zaradi njegove grobosti ga nimam nič manj rad
    the worse for wear obrabljen, ponošen

    2. prislov
    slabše, hujše

    he has lost his job and is worse off than ever izgubil je službo in je na slabšem kot kdajkoli prej
    they do it worse than before hujše (slabše) počenjajo kot prej
    none the worse nič slabše (hujše), nič manj
    to grow worse and worse vse bolj se slabšati
  • wring*2 [riŋ]

    1. prehodni glagol
    iztisniti, izžeti (sadje itd.), stiskati, izžemati, ožeti; zviti, zaviti (vrat), oviti, lomiti, viti (roke); skriviti, skremžiti (obraz); izkriviti, popačiti (pomen); iztisniti, izsiliti (davek, denar); stisniti (komu roko)
    figurativno stiskati (srce), mučiti

    to wring s.o.'s hand stisniti komu roko
    to wring the neck of an animal zaviti vrat živali
    I'll wring your neck vrat ti bom zavil
    to wring one's hands in pain roke viti od bolečine
    to wring a confession from s.o. izsiliti priznanje iz koga
    to wring money from (ali of) s.o. izsiliti, izžeti denar iz koga
    my shoe wrings me čevelj me tišči (žuli)
    his face was wrung with pain obraz mu je bil skremžen od bolečine
    it wrings my heart zelo sem potrt zaradi tega
    he wrings my words from their true meaning on pači pravi pomen mojih besed

    2. neprehodni glagol
    zviti se, kriviti se; povzročati bolečino, mučiti
  • wrong2 [rɔŋ] pridevnik
    zmoten, nepravi, pogrešen, napačen, naroben; ki ni v redu, ki je v neredu; neprimeren, nepripraven; nekoristen, neugoden

    wrong act prekršek
    a wrong answer napačen, nepravi odgovor
    the wrong side narobna stran (of material blaga)
    wrong one, sleng wrong'un (kriket) žoga, ki leti čisto drugače, kot je igralec pričakoval
    (the) wrong side out na ven (narobe) obrnjena notranja stran (oblačila)
    the wrong side of the blanket figurativno nezakonit
    to be wrong ne imeti prav
    the clock is wrong ura ne gre prav
    you are wrong in believing that nimaš prav (motiš se), če to verjameš
    not to be far wrong ne se zelo (z)motiti
    I was not far wrong in guessing skoraj sem uganil
    something is wrong with him nekaj je narobe z njim
    what's wrong with you? kaj pa je (narobe) s teboj?
    to be in the wrong box figurativno biti v škripcih (v nerodnem položaju, v zagati); ne biti na mestu; biti na zgubi
    it is the wrong side out to je narobe, obrnjeno
    to be on the wrong side of 50 biti nad 50 let star
    what's wrong with a cup of tea? pogovorno kako bi bilo s skodelico čaja?
    to do the wrong thing in the wrong place ravno narobe (napačno) kaj napraviti
    what do you find wrong with it? kaj se ti zdi pri tem narobe (ti ni pri tem všeč)?
    to get (to have) hold of the wrong end of the stick figurativno (popolnoma) napačno razumeti (imeti čisto napačno mnenje, vtis)
    to get out of the bed (on) the wrong side figurativno, pogovorno z levo nogo vstati; biti slabe volje
    he will laugh on the wrong side of his mouth figurativno smeh ga bo že minil
    to prove s.o. wrong dokazati komu, da nima prav
    to go wrong zaiti; spodleteti, ne iti (biti) v redu
    he holds the book the wrong way narobe drži knjigo
    he found himself in the wrong shop figurativno, pogovorno ni na pravega naletel
    it is very wrong of you to support him zelo napak je od vas, da ga podpirate
    to take the wrong train peljati se z napačnim vlakom
    to take the wrong turning (ali path) figurativno zaiti na kriva pota
  • y [i] adverbe tam; tja; v tem, v to

    j'y vais grem tja
    j'y pense mislim na to
    madame n'y est pas gospe ni doma
    je n'y suis (chez moi) pour personne za nikogar me ni doma, nikogar ne sprejmem
    j'y suis (sedaj) razumem
    tu n'y es pas ti tega ne razumeš, motiš se
    nous y sommes? (je) jasno?
    j'y tiens beaucoup mnogo mi je do tega
    s'y entendre, s'y connaître razumeti se, spoznati se na to
    y compris vštevši
    il y a trois mois pred tremi meseci
    je n'y suis pour rien jaz pri tem nimam nobenega posla
    ça y est! (familier) tako, to je narejeno! gotovo! zdaj smo pa tam!
  • yield2 [ji:ld] prehodni glagol
    donašati, prinašati, dajati; proizvajati; dopustiti, dovoliti; odstopiti (s.th. to s.o. komu kaj)
    (redko) uvideti, priznati

    to yield 10% donašati 10%
    to yield assistance da(ja)ti, nuditi pomoč
    to yield a city, a fortress predati mesto, trdnjavo
    to yield good crops dajati dobre letine (žetve) (o zemlji)
    to yield consent privoliti
    to yield due honours izkazati dolžne časti
    to yield the point priznati poraz (v debati)
    to yield a profit trgovina prinesti dobiček
    to yield s.th. to be done dopustiti, da se nekaj naredi (zgodi)
    to yield s.o. thanks biti komu hvaležen
    to yield precedence to s.o. dati komu prednost
    to yield submission podvreči se
    to yield the palm (to s.o.) priznati se poraženega (od koga)
    yield right of way! dajte prednost (v cestnem prometu)
    to yield a place to s.o. odstopiti, narediti prostor komu
    to yield one's rights odreči se svojim pravicam
    to yield oneself prisoner predati se v ujetništvo
    to yield up the breath (ghost, life) izdihniti (dušo), umreti
    neprehodni glagol
    donašati, (ob)roditi, dajati; vdati se, popustiti; podleči, podvreči se; privoliti (to v)
    zaostajati (to za)

    to yield well, poorly dobro, slabo obroditi
    this apple-tree yields well ta jablana dobro rodi
    to yield to conditions privoliti v pogoje
    to yield to despair vda(ja)ti se obupu
    the ground yielded under him tla so se mu vdala pod nogami
    to yield to superior forces vdati se, ukloniti se premoči
    to yield to temptation podleči skušnjavi
    to yield under pressure popustiti pod pritiskom
    to yield to the times prilagoditi se časom (času)
    they yield to our soldiers in courage oni zaostajajo za našimi vojaki glede hrabrosti
  • your [jɔ:, júə, jə] pridevnik
    vaš; tvoj

    your father and mine, your and my father(s) tvoj in moj oče
    Your Majesty Vaše Veličanstvo
    it is your own fault to je tvoja (lastna) krivda, ti sam si kriv
    open your mouth! odpri(te) usta!
    is that your fox hunt? je to tvoj (toliko slavljeni) lov na lisice?
  • yours [jɔ:z, júəz, jəz] zaimek

    1.
    vaš, Vaš; tvoj

    2.
    tvoji, vaši, Vaši (ljudje, svojci)

    3. trgovina
    Vaš(cenjeni) dopis

    this is yours to je tvoje (vaše, Vaše)
    my brother and yours moj in vaš brat
    a friend of yours neki tvoj (vaš, Vaš) prijatelj
    that hat of yours tisti tvoj klobuk
    what is mine is yours kar je moje, je tvoje
    what's yours? pogovorno kaj boš (boste) pil(i)?
    ever yours vedno tvoj(a), Vaš(a)
    yours respectfully, yours faithfully, yours sincerely, yours truly z odličnim spoštovanjem, Vaš vdani (konec pisma)
    you and yours ti in tvoji
    yours of the 10th inst. Vaš dopis od 10. t. m.
    yours of the 3rd is in hand prejeli smo Vaš dopis (Vaše pismo) z dne 3. t. m.
  • yourself množina yourselves [jɔ:sélf, -sélvz] zaimek (v zvezi z you ali z velelnikom)

    1.
    (poudarjeno, emfatično) (ti) sam, (vi, Vi) sami

    you yourself told me, you told me yourself vi sami ste mi povedali
    you must see for yourself sam moraš videti, se prepričati
    you are not yourself today danes te ni moč prepoznati, nisi pravi
    you are not quite yourself after this illness nisi čisto pravi, nisi še dober po tej bolezni
    what will you do with yourself today? kaj boš delal (počenjal) danes?
    by yourself (ti) sam, brez (tuje) pomoči
    you'll be left by yourself ostal boš (čisto) sam
    do you learn French by yourself? ali se sami učite francosko?

    2. povratni
    se, sebe, si, sebi

    be yourself! vzemi se skupaj!, pridi spet k sebi!
    help yourself! postrezi(te) si, vzemi(te) si!
    you may congratulate yourself lahko si čestitaš
    don't trouble yourself! ne trudi(te) se!
    pull yourselves together! vzemite se skupaj!
    shut the door behind yourself! zapri(te) vrata za seboj!
    how's yourself? sleng kako pa kaj ti?, kako pa gre tebi?
  • z prep. (pred nezvenečimi soglasniki: s)

    I. (z rodilnikom)

    1. (izraža usmerjenost stran) da, di:
    pasti s strehe cadere dal tetto
    vstati s postelje scendere dal letto
    oditi z doma uscire di casa
    pren. odstaviti koga s položaja deporre qcn. dalla carica

    2. (za izražanje izhodiščne časovne meje) da, di:
    v noči s četrtka na petek nella notte da giovedì a venerdì
    pismo z dne 5. oktobra lettera del 5 ottobre

    3. (za izražanje omejitve) da:
    z vidika stabilnosti so ukrepi koristni dal punto di vista della stabilità, i provvedimenti sono utili

    4. (za izražanje izvora) da:
    bolezen se prenaša z živali na človeka la malattia si trasmette dall'animale all'uomo

    II. (z orodnikom)

    1. (za izražanje sredstva) con, da:
    umiti se z mrzlo vodo lavarsi con l'acqua fredda
    kraj je obkrožen s hribi la località è circondata da montagne

    2. (za izražanje načina, kako poteka dejanje) con, a, per:
    jesti s tekom mangiare con appetito
    voziti s preveliko hitrostjo guidare a velocità eccessiva
    poklicati koga z imenom chiamare qcn. per nome
    (v pismih) s spoštovanjem, z odličnim spoštovanjem distinti saluti

    3. (za izražanje medsebojnega odnosa) con:
    dogovoriti se, prepirati se, primerjati se, strinjati se s kom accordarsi, litigare, paragonarsi, essere d'accordo con qcn.
    živahna trgovina z Italijo rapporti commerciali intensi con l'Italia

    4. (za izražanje druženja) con:
    priti na obisk z družino venire in visita con la famiglia
    iti na sprehod z otroki andare a passeggio coi bambini

    5. (za izražanje kakovosti, vsebine, dodatka) con, da, di:
    deklica s črnimi kitami ragazza dalle trecce nere
    trgovina z igračami negozio di giocattoli
    vreča z apnom sacco di calce
    jesti hrenovko z gorčico mangiare un vurstel con la mostarda

    6. (za izražanje časa, ko se dejanje začenja ali poteka) con, a:
    novi predpisi veljajo z današnjim dnem le nuove norme entrano in vigore con la giornata odierna
    brati se je naučil s petimi leti imparò a leggere all'età di cinque anni
    s starostjo je postajal odljudnejši con l'età diventò più scontroso

    7. (v brezosebnih stavkih za izražanje slovničnega subjekta) ○:
    zanimalo jih je, kako je z materjo volevano sapere come stava la madre
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. priti z dežja pod kap cadere dalla padella nella brace
    novica je prišla kot strela z jasnega la notizia fu come un fulmine a ciel sereno
    besede mu gredo težko z jezika ha difficoltà a dire qcs.
    vede se, kot bi padel z oblakov si comporta come se fosse caduto dalle nuvole
    evf. spraviti koga s sveta liquidare qcn., far fuori qcn.
    pren. spustiti koga z vajeti non aver più il controllo di qcn.
    pren. spreti se z belim kruhom rifiutare una carica, un lavoro redditizio
    pren. obmetavati koga z blatom calunniare, diffamare qcn.
    pren. hoditi, iti v korak s časom essere al passo coi tempi
    pren. oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco, restare con un palmo di naso
    pren. biti za kaj z dušo in telesom essere per, con qcs. anima e corpo
    pren. igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
    pren. hoditi s kurami spat andare a letto con le galline
    pren. strokovnjak, delavec, da ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati un tecnico, un lavoratore da cercare col lanternino
    knjiž. boriti se z mlini na veter battersi, combattere coi mulini a vento
    te besede so bile, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo le parole furono per lui una doccia fredda
    pren. poslušati z očmi in ušesi essere tutto orecchie per qcn
    pren. igrati se z ognjem scherzare col fuoco
    pren. zatreti (upor) z ognjem in mečem domare nel sangue (la rivolta)
    pren. delati s polno, z vso paro lavorare a tutta forza
    pren. boriti se z ramo ob rami combattere, lottare fianco a fianco con qcn.
    soočiti se z resnico guardare la verità in faccia
    pren. braniti se z vsemi štirimi difendersi, opporsi con tutte le forze
    pren. jesti z veliko žlico abbuffarsi
    biol. razmnoževanje z delitvijo riproduzione per scissione
    šah. igrati z belimi, črnimi figurami giocare con le figure bianche, nere
    šport. skok z mesta salto a pie' pari
    šport. premagati nasprotnika z golom razlike battere l'avversario per un gol
    PREGOVORI:
    kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
    enako se z enakim druži dimmi con chi vai e ti dirò chi sei; simili con simili fanno buoni amici