Franja

peinture [pɛ̃tür] féminin slikarstvo, slikanje; slika; barva, preplesk; figuré slikanje, opis(ovanje)

peinture d'affichage, à la détrempe, à la fresque, à l'huile, mural slikanje plakatov, tempera slikanje, na svež omet, z oljem, stensko
(figuré, familier)

un vrai pot de peinture preveč našminkana ženska
peinture antirouille, de camouflage preplesk proti rji, za kamuflažo
peintures rupestres slike na (jamskih) stenah
exposition féminin, galerie féminin de peintures razstava, galerija slik
je ne voudrais pas y êlre même en peinture še naslikan ne bi hotel biti tam
ne pouvoir voir quelqu'un en peinture še naslikanega koga ne marati videti; ne moči ga prenašati
prenez garde à la peinture, peinture fraîche! pozor! sveže prepleskano!
faire de la peinture slikati

pena ženski spol kazen, kaznovanje; bol(ečina), trpljenje, muka; žalost, skrb; trud, napor

pena capital, pena de muerte, la última pena smrtna kazen
pena corporal telesna kazen
pena correccional kaznilniška kazen
pena pecuniaria denarna kazen, globa
pena de prisión zaporna kazen
alma en pena (rel) duša v vicah; pop prikazen, strah
sin pena ni gloria srednje, poprečno
con suma pena, con mucha pena z velikim trudom, z največjo težavo, komaj, toliko da še
so pena de razen če, s pridržkom da
dar pena žal biti
me da mucha pena este hombre ta človek se mi zelo smili
estar en pena (rel) biti v vicah
imponer una pena naložiti kazen
morir de pena umreti od žalosti, do smrti se žalostiti
no merece la pena, no vale la pena ni vredno truda, ne izplača se
¡qué pena! joj! gorje!
a duras penas z največjo težavo, komaj, toliko da še

pēndere v. intr. (pres. pēndo)

1. viseti:
pendere dalle labbra di qcn. koga pozorno poslušati

2. biti nagnjen, nagibati se:
pendere a destra, a sinistra biti nagnjen v desno, v levo

3. (incombere) groziti; viseti:
un grave pericolo pende su di noi grozi nam huda nevarnost
sulla sua testa pende una grossa taglia na njegovo glavo je razpisana visoka nagrada

4. pren. viseti, biti nerešen, čakati na odločitev; omahovati:
la questione pende tuttora zadeva je še vendo nerešena

5. pren. nagibati se:
pendere dalla parte di qcn. nagibati se komu v prid
la bilancia pende dalla sua parte položaj mu je naklonjen

pendiente viseč; neodločen, nedokončan, nerešen

estar pendiente viseti; biti še nerešen
cuentas pendientes neplačani računi

peor slabši, hujši; slabše, hujše

eso va de mal en peor vedno slabše gre
el peor día (Am) prej kot bi si mislil
lo peor najhujše
lo peor (de todo) es que... najhujše je to, da ...
peor que peor, tanto peor toliko slabše
estar peor slabše se počutiti (bolnik)
llevar la peor parte (ali lo peor) izgubiti, premagan biti
¡peor! toliko slabše! še slabše!

per-cipiō -ere -cēpī -ceptum (per in capere)

1. prije(ma)ti, preje(ma)ti, spreje(ma)ti, zaje(ma)ti, nase ali vase vzeti (jemati), navze(ma)ti se česa, dobi(va)ti; polastiti (polaščati) se, lotiti (lotevati) se česa, prevze(ma)ti koga: (sc. Icarus) nullas percipit auras O. ne more (z brezkrilimi rokami) zajemati nobenega zraka več, ardor percipit aëra Lucr., tactu percipit rigorem O., percipere fructūs Ci. pobirati, sucum Col., colorem Plin., arteria, per quam vox percipitur Ci., sensus percipit rem in se Lucr.; pren.: p. fructum victoriae C. žeti, fructum ex re Cu. okoristiti (okoriščati) se s čim, praemia C. dobiti, uživati, urbis odium me percipit Ter., percipit me voluptas et horror Lucr.

2. metaf.
a) zazna(va)ti, (ob)čutiti, occ. videti, slišati, poslušati, uži(va)ti itd.: sonum Ci., querelas L., dolores miseriasque Ci., gemitum hominis Cu., spectaculum Ci., gaudia O., voluptas percipitur sensibus Ci., quod neque oculis neque auribus neque ullo sensu percipi potest Ci., perceptā Treverorum fugā C.; z odvisnim vprašalnim stavkom: percipite (poslušajte), quid dicam Ci., percipe, quid dubitem V.; z ACI: percepi super his rebus nostris te loqui Pl.
b) (na)učiti se česa, priučiti se čemu, česa, v pf. = (po)znati, vedeti: artificium, philosophiam Ci., usum eius generis proeliorum C., philosophorum praecepta ita percepta habuit N. (besedna igra) se je naukov filozofov tako naučil, je nauke filozofov tako poznal, nullo usu rei militaris percepto C. ki si niso pridobili še nobenih vojaških izkušenj, ad percipiendam virtutem litteris adiuvari Ci., civium nomina perceperat Ci. je znal na pamet, nomen perceptum Ci. znano.
c) doume(va)ti, razume(va)ti, doje(ma)ti, pojmiti, pojmovati, spozna(va)ti, jasno sprevide(va)ti: aliquid animo Ci., ratio ipsis percepta Cu., vis percipiendi Q. doumljivost, pro percepto alicui liquere Gell. veljati komu za neizpodbitno (neovrgljivo) trditev; subst. pt. pf. percepta -ōrum, n (= gr. ϑεορήματα) načela, pravila: artis Ci.

Opomba: Star. cj. plpf. percepset = percepisset: Pac. ap. Ci.

pērdere^*

A) v. tr. (pres. pērdo)

1. izgubiti, izgubljati; biti ob:
perdere l'impiego izgubiti službo
perdere la stima biti ob dober glas
il radiatore perde acqua radiator pušča
perdere la bussola pren. izgubiti glavo

2. zgubiti, zgubljati; zapraviti, zapravljati:
il motore perde colpi motor prekinja vžig; žarg. motor rokira
perdere colpi pren. doživljati poraze, biti slabega zdravja, zgubljati učinkovitost

3. zamuditi, zamujati:
perdere il treno zamuditi na vlak

4. biti premagan, poražen:
perdere la guerra zgubiti vojno, biti premagan v vojni
perdere la partita biti premagan
è una bella ragazza ma a confronto con la sorella ci perde to je lepotica, a sestra je še lepša

5.
a perdere trgov. za enkratno uporabo
vuoto a perdere (steklenica) za enkratno uporabo

6. pogubiti:
perdere l'anima pogubiti dušo

B) ➞ pērdersi v. rifl. (pres. mi pērdo)

1.
perdersi d'animo, di coraggio obupati, zgubiti pogum

2. zgubiti, zgubljati se:
il suono si perde in lontananza zvok se zgublja v daljavi
perdersi in chiacchiere zaklepetati se, čenčati tjavendan
perdersi in un problema naleteti na trd oreh, na nerešljiv problem
perdersi dietro una ragazza nesrečno se zaljubiti

perdu, e [pɛrdü] adjectif izgubljen; zatopljen (v misli); oddaljen, zakoten, samoten; izumrl, izgintil; masculin izgubljenec

à corps perdu silovito, slepo, ognjevito
à coup perdu na slepo
perdu de dettes prezadolžen
perdu de réputation na slabem glasu
fille féminin perdue izgubljenka, prostitutka
heures féminin pluriel perdues proste, brezdelne ure
objets masculin pluriel perdus izgubljeni predmeti
peine féminin perdue izgubljen trud, trud zaman
puits masculin perdu zelo globok vodnjak
à temps perdu v prostem, brezdelnem času
village masculin perdu dans les Alpes zakotna vas v Alpah
il n'y a rien de perdu nič (še) ni izgubljenega
courir, crier comme un perdu teči, kričati na vso moč (kot obseden)
ce qui est différé n'est pas perdu preloženo ni izgubljeno (opuščeno)
pour un perdu deux (de) retrouvés za enega izgubljenega, dva nova (se reče o osebi, ki jo je po našem mnenju lahko nadomestiti)

perīculum in (pesn.) perīclum -ī, n (perīrī)

1. poskus (poizkus), preskus (preizkus), izkušnja, preskušnja (preizkušnja): periculo atque negotio compertum est S., periculum audere, sumere T., pericula rerum docuerunt Gell.; večinoma v zvezi periculum facere alicuius (ali rei) izkusiti (izkušati), skusiti (skušati), poskusiti (poskušati), preizkusiti (preizkušati), spozna(va)ti koga, kaj: Ter., Cu., factum esse eius hostis periculum C., tute tui periculum fecisti Ci.; od tod p. facere ex aliis Ter. po drugih (za drugimi) povze(ma)ti, od drugih prevze(ma)ti, pri drugih opaziti (opažati); meton. stvar na preizkušnji (preskušnji) (npr. spis ali pesem): in isto periculo Ci., belli Aus.

2. occ.
a) nevarnost, tveganje, riziko, pogibel, poguba: Pl., S., T., Q., Sen. ph. idr., satis pericli incepi adire Ter., summa pericula adire N., praecipuo suo periculo N. s posebno nevarnostjo zase, kar je bilo zanj še posebej nevarno, meo periculo Ci. na mojo nevarnost, na mojo odgovornost, bono periculo Ap. brez nevarnosti, salus quod salus sociorum summum in periculum ac discrimen vocatur, quo tandem animo ferre debetis? Ci., in periculo versari Ci. ali esse L. biti v nevarnosti, biti na robu pogube, esse in proprio (in ingenti L., in magno N.) periculo Ci. ali esse magno, maiori (= maiore) periculo N. biti v veliki (večji) nevarnosti, biti zelo ogrožen, nam si periclum ullum in te inest, perisse me una hau dubiumst Ter. če si na robu pogube (pogibeli), če si v nevarnosti, periculum est, ne … Ci., N., Cu. bati se je, da … , obstaja nevarnost, da … ; s subjektnim gen.: qui ex tempestatum periculis profugissent Ci., mortis, belli Ci.; z objektnim gen.: magno cum periculo sui C. ob veliki nevarnosti zase (za svoje življenje), capitis Ci., N. smrtna nevarnost; rem periculi sui facere Icti. sam tvegati nevarnost, vzeti (jemati) na svojo odgovornost, v svoj dobiček ali svojo izgubo, na slepo srečo, periculum facere alicuius rei tvegati kaj, npr.: summae rerum L. tvegati odločilni spopad, spustiti se v odločilni boj; occ.
b) pravda, obdolžitev, obtožba, zatožba: amicorum Ci., hunc in periculis non defendit N., meus labor in privatorum periculis versatur Ci. svoj trud (svoje napore) vlagam v zasebno pravdo, ukvarjam se z zasebno pravdo, in iudiciis periculisque Ci., p. alicui facessere T. (ob)tožiti koga, (ob)dolžiti koga, periculis eius deesse Ci. ep.; meton. obsodilno pismo, obsodilni nalog, sodni zapisnik, sodni protokol: sed unum ab iis petivit, ut in periculo suo (po novejših izdajah ut in sepulchro suo) inscriberent N., pericula magistratuum Ci., sententias ex periculo recitare Icti.
c) odločilni čas, krizno obdobje pri mrzlici, kriza: acuta pericula (sc. febris) Plin., dimidia enim pars periculi est noctu Plin.
d) nevarnost pogube: Arn.
e) drznost, smelost, pogum, hrabrost, tveganje, vratolomnost v izražanju: in enuntiatione Q., sententias petere a periculo Q.

Opomba: Sinkop. obl. periclum najdemo pri Kom., Lucr. in pesnikih.

perish [périš]

1. neprehodni glagol
giniti, slabeti, veneti, umirati (with od, by, of zaradi)
poginiti, ponesrečiti se; propasti, propadati, izumirati

2. prehodni glagol
(običajno pasiv) uničiti

to be perished with cold zmrzovati
to perish by cold zmrzniti
to perish by drowning utoniti
we nearly perished with fright skoraj smo umrli od strahu
perish the thought (of)! naj se gre solit!, še na misel mi ne pride
pogovorno perished pol mrtev (od lakote, mraza)

peroksid samostalnik
1. kemija (kemijska spojina) ▸ peroxidPovezane iztočnice: benzoil peroksid, natrijev peroksid, organski peroksid, vodikov peroksid

2. zlasti v kozmetiki (vodikov hidroksid) ▸ peroxidLase si rad barva s peroksidom. ▸ Szereti peroxiddal festeni a haját.
Belilne kreme, ki vsebujejo peroksid, lahko poškodujejo tako sklenino kot dlesni, še zlasti kadar so usta suha. ▸ A peroxidtartalmú fehérítőkrémek károsíthatják a fogzománcot és a fogínyt is, különösen ha száraz a száj.

persévérer [-vere] verbe intransitif vztrajati (à v); ostati stanoviten (dans quelque chose v čem); trajati naprej

je persévère à croire que ... še vedno mislim, da ...

persister [-ste] verbe intransitif biti vztrajen, (trdovratno) vztrajati (v čem), ne popustiti, ostati stanoviten

persister à nier vztrajno tajiti
il persiste dans son erreur vztraja v svoji zmoti
cette mode n'a pas persisté ta moda se ni obdržala
je persiste à croire que ... še vedno mislim, da ...

pès (psà) m

1. cane:
pes cvili, laja, renči il cane guaisce, abbaia, ringhia
dražiti psa stuzzicare il cane
voditi psa na vrvici portare il cane al guinzaglio
ugriznil ga je pes è stato morso da un cane
pes maha z repom il cane scodinzola
biti lačen kot pes avere una fame da lupi
biti pokoren, vdan, zvest kot pes essere docile, attaccato, fedele come un cane
pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
pren. oditi kot potepen pes andarsene con la coda fra le gambe
ozmerjati koga kot psa fare una bella sgridata a qcn., strapazzare qcn.
preganjati kot psa perseguitare come cani
pretepsti kot psa picchiare selvaggiamente
zebe me kot psa ho un freddo cane
pozor, hud pes attenti al cane
čistokrvni pes cane di razza
hišni pes cane domestico
lavinski pes cane da soccorso
lovski pes cane da caccia
pastirski pes cane pastore
potepuški pes cane randagio
službeni pes cane poliziotto
pes čuvaj cane da guardia, mastino
lov. pes sledec cane da seguito

2. (v medmetni rabi)
ni pes, da tega tudi jaz ne bi zmogel mi venga un accidente se non sono capace di farlo anch'io
pes vedi, od kod se je nenadoma vzel chissà da dove è capitato

3. (v povedni rabi izraža zelo nizko stopnjo)
morala je na psu il morale è bassissimo
hrana je pod psom si mangia da cani
vedeti, kam pes taco moli mangiare la foglia, capire l'antifona
vreme, da bi se še pes obesil un tempaccio
nisi vreden, da te pes povoha sei proprio un buono a nulla
česa še psu ne privoščiti non augurare qcs. neppure al più acerrimo nemico
pog. priti na psa fallire, fare bancarotta; rimanere, essere ridotto al verde
gledati se kot pes in mačka essere come cane e gatto
počutiti se kot pes v cerkvi essere fortunato come i cani in chiesa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zool. leteči pes pteropo (Pteropus)
zool. morski pes pescecane, squalo
zool. prerijski pes cane delle praterie, cinomio (Cynomis ludovicianus)
astr. Veliki pes Cane Maggiore
zool. psi canidi (sing. -e) (Canidae)
PREGOVORI:
dosti psov je zajčja smrt chi ha nemici non s'addormenti
izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese ogni scusa buona, purché valida
ne budi psa, ki spi non svegliare il cane che dorme
pes, ki laja, ne grize can che abbaia non morde
enkrat z betom, drugič s psom vivere nell'abbondanza, poi nella miseria

pesant, e [pəzɑ̃, t] adjectif težak; figuré okoren, neroden, tog, neokreten; nadležen

avoir la tête pesante imeti težko glavo, biti pijan
il a la main pesante kamor on udari, še trava ne zraste
avoir un sommeil pesant imeti težko spanje
marcher d'un pas pesant imeti težko in počasno hojo, korakati, hoditi s težkimi koraki

peš [é] zu Fuß, poetično: auf Schusters Rappen
hoditi/iti peš laufen, zu Fuß gehen
peš hoja das Zufußgehen, dolga: der Fußmarsch
peš promet der Fußgängerverkehr
figurativno kamor gre še cesar peš wo der Kaiser zu Fuß/alleine hingeht

peu [pö] adverbe malo; kratek čas, ne dolgo; masculin nekoliko, malce

le peu de bonheur nekoliko, malce sreče, skromna sreča
le peu de gens maloštevilni ljudje
un peu (de) nekoliko
un petit peu čisto malo
homme masculin de peu človek nizkega porekla
à peu près približno
peu à peu po malem, polagoma
peu après malo za tem, kmalu nato
un peu bien, beaucoup (familier) mnogo, precéj; preveč
peu de chose ne mnogo, malenkost; nič posebnega
comme il y en a peu kot jih je malo
dans peu (de temps), sous peu, avant (qu'il soit) peu v kratkem, kmalu
depuis peu od nedavna
en peu de mots v malo besedah, skratka
c'est du peu (familier) kmalu bo konec
c'est peu (que) ne zadostuje (da)
peu s'en faut, il s'en faut de peu que ... malo manjka, skoraj, da ...
peu s'en faut qu'il n'ait tout perdu dans cette spéculation malo je manjkalo, da ni vsega izgubil pri tej špekulaciji
peu ou point, ni peu ni point malo ali nič, prav nič
pour, si peu que (subj) če le količkaj, samo če
si peu que ce soit naj bo še tako malo
pour un peu kmalu, samo malo (il eût dit pa bi bil rekel)
à peu (de chose) près približno, skoraj
peu ou prou, ni peu ni prou malo ali veliko, ne malo in ne veliko
quelque peu nekaj, nekoliko
si peu que rien toliko kot nič
(un) tant soit peu čisto malo
(familier) très peu pour moi! (odklonitev) brez mene! me ni zraven! ne bo nič, to ni nič zame!
cela arrive trop peu souvent premalokrat se to zgodi
il est mon aîné de peu on je malo starejši od mene
peu me chaut malo mi je mar
je l'ai manqué de peu za malo sem bil prepozen, da bi ga srečal, skoraj sem ga srečal
il ne s'amuse pas qu'un peu on se mnogo zabava
être peu pour quelqu'un malo pomeniti komu
Tu ferais ça? - Un peu! (v vzklikih) Bi (ti) naredil to? - Seveda! Gotovo! Pa da!

Pharos (ali Pharus) -ī, acc. -on, f (Φάρος) Fáros

1. otoček pri Aleksandriji v Egiptu s slovečim svetilnikom, ki ga je dal zgraditi Ptolemaj Filadelf (še zdaj Pharos ali Raudhat el Tin „Smokvov vrt“); otoček je z mestom povezoval jez: Auct. b. Alx., Mel.; o svetilniku: C., Auct. b. Alx., Suet.; kot masc.: ad exemplum Alexandrini Phari Suet.; meton. (pesn.) = Egipt: Lucan., Stat.; kot masc.: clarus Pharos Val. Fl. — Od tod
a) adj. Pharius 3 (Φάριος) fároški: aequor Lucan.; meton. = egíptovski, egipčánski: iuvenca (= Io) O., (o Izidi) Mart., turba Tib. Izidini svečeniki, coniux (= Cleopatra) Mart.
b) Phariacus 3 fároški; meton. = egíptovski, egipčánski: sistra Ap.
c) subst. Pharītae -ārum, m Farošáni, preb. otoka Faros: Auct. b. Alx.

2. otok ob obali Dalmacije (prej Parus, Πάρος, zdaj Hvar): Mel.

Phryx -ygis, acc. -em in -a, m (Φρύξ)

I. Frígijec, preb. pokrajine Frigije: Plin., Aus., Phrygem plagis fieri meliorem Ci.; poseb. Frígijec

1. = Marsyas: Stat.

2. = Aeneas: Pr., Phryx pius O.

3. = frigijski Kibélin svečenik skopljenec: Pr.

4. (zaničlj. namigujoč na takega skopljenca): corpus semiviri Phrygis (= Aeneae) V.; kot adj. = frígijski: augur Iuv., ager Cl. Večinoma pl. Phrygēs (Frygēs, stlat. Frugēs, Brugēs, Phruges; Φρύγες) Frígijci, sloveči zlatovezci, vendar zaničevani zaradi svoje lenobe in neumnosti: Ci., Plin., sero sapiunt Phryges L.; pesn. = Rimljáni (kot Enejevi potomci): Sil.; tudi neki krščanski razkolniki: Aug., Lact., Cod. Th. — Od tod adj. Phrygius (stlat. Phrugius) 3 (Φρύγιος) frígijski; pesn. = trojánski: Phrugia porta Pl., Phrygia Ida V., mater (= Cybele) V., O., pastor (= Paris) V., tyrannus (= Aeneas) V. ali (= Laomedon) O., vates (= Helenus) O., maritus (= Aeneas) O. ali (= Pelops) Pr., minister Val. Fl. ali venator Stat. (= Ganymedes), ferrum Ci. frigijsko orožje = orožje frigijskih sužnjev, ki jih je uporabljal Sula, chlamys V., vestis O. umetelno vezena, buxum O. frigijska piščal = piščal, ki so jo uporabljali pri Kibelinem bogoslužju, modi O. frigijski napevi = piščalni napevi, orgiastična glasba pri Kibelinih svečanostih, lapis Plin. žoltača (rumeni kamen za barvanje oblačil), pa tudi = frigijski marmor: H.; prim.: Phrygiae columnae Tib. stebri iz frigijskega marmorja, Phrygiae matres (kobile) Cl. Subst.
a) Phrygia (Frygia) -ae, f (sc. terra, Φρυγία) Frígija, sprva notranji del zahodne Male Azije (Phrygia maior Velika Frigija), potem tudi še južno obrežje Propontide (Phrygia minor Mala Frigija): Acc. fr., H., Iust., Plin.
b) Phrygiae -ārum, f (sc. mulieres) Frígijke: V.
c) Phrygiō (Frygiō, Frigiō) -ōnis, m Frígijec, meton. zlatovezec, vezilec zlata: Varr. ap. Non., Pl.; od tod adj. Phrygiōnius 3 vezèn: vestes Plin. —

II. Fríks (Fríg), reka v Lidiji, pritok Herma (Hermus): Plin.; od tod adj. Phrygius 3 (Φρύγιος) fríški: Phrygius amnis L. = Friks (Frig).

Phȳlē -ēs, f (Φυλή) Fíla, obmejna atiška trdnjava proti Bojotiji (še danes Fili): N., Iust.