Franja

kósati se

kosati se s kom rivaliser avec quelqu'un, se mesurer avec quelqu'un, aller de pair avec quelqu'un

kósati se (-am se) imperf. fare a gara, gareggiare; contendersi; paragonare:
kosati se s kom pri delu gareggiare con qcn. sul lavoro
kosati se za prvo nagrado contendersi il primo premio
letošnji pridelek se ne more kosati z lanskim il raccolto di quest'anno non si può paragonare con quello dell'anno scorso

kosilnic|a ženski spol (-e …) za vrtno trato: der Rasenmäher, ročna Handrasenmäher, velika, vozna der Rasentraktor; tehnika die Mähmaschine, der Mäher, das Mähwerk (drobilna Hackmähwerk, krožna Kreiselmäher, krožna s pripravo za redi Schwadmäher, nakladalna Mählader, priključna Anbaumähwerk)

kositer samostalnik
kemija (kemijski element) ▸ ónSopomenke: Sn

kost¹ [ó] ženski spol (kosti …) anatomija der Knochen, das Bein (cevasta Röhrenknochen, čeljustna Kieferknochen, iglasta Nadelknochen, kožna Hautknochen, krovna Deckknochen, lobanjska Schädelknochen, medenična Beckenknochen, mozgovna Markknochen, sezamska Sesambein)
… kosti Knochen-
(atrofija medicina der Knochenschwund, die Knochenatrophie, klešče za kosti die Knochenzange, nastajanje kosti die Knochenbildung, krhkost die Knochenbrüchigkeit, mehčanje die Knochenerweichung, nalom medicina der [Knochenriß] Knochenriss, nekroza der Knochenbrand, die Knochennekrose, poškodba die Knochenverletzung, prelom der Knochenbruch, presaditev die Knochenüberpflanzung, spajanje kosti z žeblji die Knochennagelung, tvorba die Knochenentwicklung, vnetje die Knochenentzündung)
(samo še) kost in koža Haut und Knochen, knochendürr, klapperdürr
stara kost alter Knochen
s težkimi kostmi grobknochig, starkknochig
z lahkimi kostmi feingliedrig, schmalgliedrig
s kožo in kostmi figurativno mit Haut und Knochen
ločiti meso od kosti (das Fleisch) entknochen, ausbeinen
do kosti obžreti: bis auf die Knochen
figurativno iti do kosti strah, krik ipd.: durch Mark und Bein gehen, strah: in die Beine fahren, in die Knochen fahren
mraz: durch und durch gehen, bis ins Mark gehen
mraz gre do kosti es friert Stein und Bein
v kosti in die Knochen
nagnati/vlivati strah v kosti (jemandem) Furcht einflößen/einjagen, (jemanden) einschüchtern
v kosteh in den Knochen
imeti v kosteh in den Knochen haben
strah v kosteh der Schreck in den Gliedern (der Schreck steckt (mir) noch in allen Gliedern)

kóst bone

do kósti to the bone
lična kóst cheek-bone
ribja kóst fish bone
slonova kóst ivory
kóst z mozgom a marrowbone
mehčanje kósti medicina rickets pl (s konstr. v sg), softening of bones, rachitis
brez kósti without bones, boneless
moker do kósti soaked to the skin, wet through
do kósti premražen frozen (ali chilled) to the marrow
kóst glodati to pick a bone
sama kóst in koža ga je he is nothing but skin and bone, he is a bag of bones
obirati kósti to bone
kósti mu lahkó prešteješ you can count his bones
spremeniti se v kóst to ossify
ni mesa brez kósti (figurativno) every rose has its thorn
močnih kósti big-boned

košar|a ženski spol (-e …) der Korb, der Handkorb; letalstvo pri balonu: der Ballonkorb, die Gondel; -korb (iz oblancev Spankorb, iz šibja Weidenkorb, gradbeništvo, arhitektura okenska Fensterkorb, s pokrovom Deckelkorb, za drva Holzkorb, za perilo Wäschekorb, za pokošeno travo pri kosilnici Grasfangkorb, z ročem/ročajema Henkelkorb, za kruh Brotkorb, žična Drahtkorb)
košara za dojenčka der Korbwagen, der Stubenwagen
v pomivalnem stroju: košara za posodo der Geschirrwagen
cele košare körbeweise

košat pridevnik
1. (o laseh in dlakah) ▸ bozontos, dúsVčasih je mogoče opaziti tudi veverico, ki se baha s svojim košatim repom. ▸ Néha egy mókus is megjelenik, bozontos farkát illegtetve.

2. (o rastlinah) ▸ dús, terebélyesVelike smreke imajo košate krošnje, ki ponekod segajo vse do tal. ▸ A magas fenyőfáknak terebélyes a lombkoronája, amely néha leér a földig.

3. (o oblačilih) ▸ bő

kóšček (-čka) m dem. od kos pezzetto, brandello, frusto, minuzzolo, morsello; pren. zinzino:
pomesti s tal koščke papirja scopare i pezzetti di carta per terra
raztrgati na koščke fare, ridurre a brandelli
košček platna pannello
košček sala grassello
košček slanine lardello

koščén (-a -o) adj.

1. osseo, di osso:
koščeno ogrodje struttura ossea
nož s koščenim ročajem coltello col manico d'osso

2. ossuto (mano, volto); ekst. magro, scarno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
anat. koščeni labirint labirinto
anat. koščeni polž coclea, chiocciola (ossea)
les. koščeni les legno molto duro

koščíca anatomija small bone; ossicle; (v sadju) stone

sadje s koščíco stone fruit, drupe
koščíca slive plum stone
odstraniti koščíco (pri sadju) to stone

kot konj.

I. (v stavku)

1. (za izražanje primerjave glede enakosti) come, quanto:
prav tako je pridna kot njena mati è (altrettanto) brava quanto sua madre
(za izražanje primerjave glede različnosti) di, che, come, quanto:
njegov avto je dražji kot sosedov la sua auto è più cara di quella del vicino
odbojka ni priljubljena kot nogomet la pallamano non è così popolare come il calcio
to utegne napredek prej zavreti kot pospešiti ciò può frenare piuttosto che stimolare il progresso

3. (za izražanje podobnosti) come, da:
bel kot sneg bianco come la neve
vede se kot gospodar si comporta da padrone
dela kot črna živina lavora come un negro

4. (za izražanje približne podobnosti) come:
sprejeli so ga medse kot brata lo accolsero come un fratello
počuti se kot prerojen si sente come rinato

5. pren. drug kot, drugače kot (z nikalnico, za izražanje omejenosti na navedeno) che, se:
z otrokom nima drugega kot skrbi col bambino non ha altro che preoccupazioni
kje drugje kot pri nas bi se mu godilo bolje? dove mai altrove se non da noi se la passerebbe meglio?

6. pren. tako kot (za združevanje sorodnih pojmov) così come, tanto che:
s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritika il film ha soddisfatto tanto il pubblico che la critica

7. (za izražanje funkcije, položaja, ki ga ima ustrezna oseba ali stvar) come, quale, da:
to ti svetujem kot prijatelj te lo consiglio da amico
kot gost nastopa slavni tenorist quale ospite si esibirà il famoso tenore

II.

1. (v odvisnih stavkih za izražanje pojmov kakor pod I, 1—6)
a) come:
obnašaj se, kot se spodobi comportati come si addice
b) di quanto, di quel che; come:
pridelek je slabši, kot smo pričakovali il raccolto è più scarso di quel che ci aspettavamo
ni tako močan, kot sem mislil non è così forte come credevo
c) kot da come se, come:
vede se, kot da je on gospodar si comporta come se fosse lui il padrone
č) kot če se non:
odgovora ne dobiš drugače, kot če ga izsiliš non ottieni una risposta se non estorcendola con la forza
d) kot (... tako) come (... così):
kot se virusi ločijo po obliki, tako se razlikujejo tudi po zgradbi i virus come si distinguono per la forma, così si diversificano anche per la struttura
delajo, kot se komu zljubi si lavora come a chi pare e piace
(za izražanje primerjave sploh) come:
pridi jutri ali pojutrišnjem, kot hočeš vieni domani o dopodomani, come vuoi

2. (eliptično za naštevanje zgledov že prej povedanega) come, quale:
glagoli, kot skakati, letati se imenujejo ponavljalni i verbi come saltellare, svolazzare sono detti iterativi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
za delo je pripraven kot le kaj è un lavoratore veramente bravo, bravissimo
poznam tisto dekle, lahkomiselna je kot le katera conosco la ragazza, è proprio sventata
to pa je že več kot preveč questo è poi troppo!
ljudje malo manj kot stradajo la gente è, per così dire, alla fame

kotalkati glagol
(voziti se s kotalkami) ▸ görkorcsolyázik

kot cvet se odpirati frazem
(postati dostopen) ▸ kitárulkozik
Tako se je kot cvet v pomladnem jutru začela odpirati ljudem, s prijazno besedo pa si jih je kmalu veliko pridobila na svojo stran. ▸ Úgy, mint egy tavaszi reggelen a virágok, kitárulkozott az emberek előtt, kedves szavaival pedig hamarosan sokakat a maga oldalára állított.

kotič|ek moški spol (-ka …)

1. prostor, rubrika: die Ecke, -ecke (bralni Leseecke, igralni Spielecke, jezikovni Sprachecke, ugankarski Rätselecke)

2. anatomija der Winkel (ust Mundwinkel, očesni Augenwinkel)
s kotičkom očesa mit dem Augenwinkel

3. figurativno der Winkel (tih ein stiller, oddaljen ein entlegener, skriti kotiček srca der verborgenste Winkel des Herzens)

kovačnik moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika das Geißblatt, die Heckenkirsche; (navadni Wohlriechende(s), das Jelängerjelieber, gozdni (slačica) Wald-Heckenkirsche, Wald-Geißblatt)

kován forged

kováni denar coin, (kolektivno) coinage, (v nasprotju s papirnatim denarjem) specie, hard cash
kováno železo wrought iron

kovati glagol
1. (načrtovati) ▸ kovácsol, sző Kuje zaroto, da bi se dokopal do prestola. ▸ Összesküvést sző, hogy megszerezze a trónt.

2. (ustvarjati) ▸ kovácsolNaftne družbe kujejo velike dobičke s prodajo nafte. ▸ Az olajtársaságok hatalmas nyereséget húznak az olaj értékesítéséből.

3. (pisati; oblikovati) ▸ farag
4. (izdelovati iz kovine) ▸ kovácsol, ver

kóvček (-čka) m valigia:
pripraviti kovček, vzeti stvari iz kovčka fare, disfare la valigia
pren. pospraviti svoje kovčke fare le valigie, far fagotto
pustiti kovček na postaji depositare la valigia alla stazione
trg. kovček z vzorci marmottina
trgovina s kovčki valigeria

kovic|a [ô] ženski spol (-e …) die Niete, der Nietnagel, der Niet, der Nietbolzen
bakrena kovica Kupferniet
…kovice/kovic Niet-, Nieten-
(razmik die Nietteilung, dolžina die Nietlänge, glava der Nietkopf, steblo der Nietenschaft)
pripeti/pritrditi s kovicami abnieten