Franja

Nacht, die, (-, Nächte) noč; (Dunkelheit) tema; in der Nacht/bei Nacht/des Nachts ponoči; eines Nachts neko noč; über Nacht preko noči; Nacht für Nacht noč za nočjo; die Nacht über celo noč; Tag und Nacht dan in noč; verschieden wie Tag und Nacht kot noč pa dan; bei Nacht und Nebel skrivaj, pod plaščem teme, iznenada; mit einbrechender Nacht z nočjo; [häßlich] hässlich wie die Nacht grd kot smrtni greh; Nacht werden : es wird Nacht noči se; zu Nacht/zur Nacht essen večerjati; sich die Nacht um die Ohren schlagen prekrokati noč; bei Nacht sind alle Katzen grau ponoči so vse krave črne; Gute Nacht! Lahko noč!

naciz|em moški spol (-ma …) der Nationalsozialismus, Nazismus
čas nacizma die Nazizeit, Hitlerzeit, die Naziherrschaft (pod nacizmom unter der Naziherrschaft)
pokojnina za žrtve nacizma die Opferrente

nadzemna železnica stalna zveza
1. (proga) ▸ magasvasút
Rešitev za mestni prevoz vse večjega števila ljudi so našli v gradnji nadzemne železnice okrog glavnih poslovnih središč. ▸ A városban az egyre növekvő embertömeg közlekedésére a fő üzleti központok körül épülő magasvasútban találták meg a megoldást.

2. (vlak) ▸ magasvasút
Sosed pod mano je odprl okno in nekajkrat ustrelil iz signalne pištole naravnost v mimo ropotajočo nadzemno železnico. ▸ Az alattam lakó szomszédom kinyitotta az ablakát és a jelzőpisztolyából leadott néhány lövést, egyenesen az arra dübörgő magasvasút irányába.

nadzira|ti (-m) überwachen, (kontrolirati) kontrollieren; (inspicirati) inspizieren, (opazovati) beobachten; (imeti pod nadzorom) die Aufsicht haben/führen

nadzor [ô] moški spol (-a …) die Aufsicht, die Überwachung, (kontrola) die Kontrolle, die Kontrollarbeit; (opazovanje) die Beobachtung, die Beaufsichtigung; nad nedoletnimi osebami: die Obsorge, die Aufsicht, die Obsorgepflicht, Aufsichtspflicht; (delovni/službeni Dienstaufsicht, gradbeni Bauüberwachung, Bauaufsicht, poteka narkoze Narkoseüberwachung, med odmorom v šoli Pausenaufsicht, nad fuzioniranjem Fusionskontrolle, nad oborožitvijo Rüstungskontrolle, pravni Rechtsaufsicht, strokovni Fachaufsicht, zaščitni Schutzaufsicht)
organ javnega nadzora Organ der öffentlichen Aufsicht
služba nadzora der Überwachungsdienst
imeti nadzor (nad) (etwas) beaufsichtigen, die Aufsicht haben (über), etwas überwachen, Aufsicht führen
postaviti pod nadzor unter Aufsicht stellen
brez nadzora unbeaufsichtigt, unbewacht, učenci ipd: aufsichtslos
potreben nadzora überwachungsbedürftig
imeti pod nadzorom unter Kontrolle haben

nadzòr, nadzórstvo surveillance ženski spol , inspection ženski spol , contrôle moški spol , garde ženski spol

brez nadzorstva non surveillé, non gardé
policijski nadzor, policijsko nadzorstvo surveillance policière
biti pod zdravniškim nadzorstvom être placé sous surveillance médicale

nadzòr (-ôra) m

1. controllo; vigilanza; sorveglianza:
nadzor poslovanja il controllo della gestione
policijski nadzor controllo della polizia
posebni nadzor (nad družbi nevarno osebo) vigilanza speciale
ekon. nadzor nad cenami calmieramento
nadzor prek interne televizije videocontrollo
jur. prostost pod nadzorom libertà vigilata

2. (prevlada, oblast) predominio, supremazia

nadzòr, nadzórstvo vigilancia f ; inspección f ; control m

biti pod (policijskim) nadzorom estar vigilado (por la policía)

nadzorovan (-a, -o) überwacht; (urejen, pod kontrolo) geordnet, gelenkt

nadzórstvo control, inspection, supervision, superintendence; (del) survey

izvajati nadzórstvo nad to exercise control over
biti pod policijskim nadzórstvom to be under police surveillance

nager [naže] verbe intransitif plavati; kopati se; (dans v); veslati; familier, figuré v zraku viseti, biti v zadregi, ne razumeti

nager comme un chien de plomb plavati ko kamen
nager le crawl plavati kravl, kravlati
nager entre deux eaux plavati pod vodo, figuré spretno lavirati med dvema nasprotnima strankama
nager dans son sang biti ves oblit s krvjo
nager en grande eau (figuré) kopati se v denarju
nager dans la prospérité, dans l'opulence biti zelo bogat, plavati v izobilju
nager contre le courant plavati proti toku (tudi figuré)
il sait nager zna plavati, figuré zna si pomagati
nager dans les eaux de quelqu'un (figuré) pridružiti se komu, njegovi stranki
nager comme un poisson plavati ko riba

nakladálen (-lna -o) adj. di carico, per caricare:
nakladalni stroj attrezzatura per caricare, caricatore
nakladalna rampa piano di caricamento
agr. nakladalna prikolica rimorchio di carico, rimorchio caricafieno
navt. nakladalna soha albero di carico
žel. nakladalni profil sagoma limite, sagoma di carico
nakladalni žerjav gru da carico
nakladalni drog trasto
nakladalni pod pianale

name¹ [néim] samostalnik
ime, vzdevek, označba; reputacija, glas, ugled, čast; slavno ime, slaven človek; rod, rodbina

by name po imenu
to call s.th. by its proper name dati čemu pravo ime, reči bobu bob
to call s.o. names dajati komu priimke, psovati koga
family name priimek
first (ali given) name krstno ime
to give a dog a bad name and hang him vso krivdo zvaliti na človeka, ki je na slabem glasu
to give one's name povedati svoje ime
pogovorno give it a name! povej naravnost, kaj želiš!
to go by the name of živeti pod (tujim) imenom
the great names of our century slavni ljudje našega stoletja
to have a good (ill) name biti na dobrem (slabem) glasu
in name only samo po imenu
to have a name for biti na glasu; da
in the name of v imenu (ljudstva, usmiljenja itd.)
of name ugleden, pomemben
maiden name dekliško ime
in one's own name v svojem imenu
proper name lastno ime
to make one's name; ali to make a name for o.s.; ali to make o.s. a name zasloveti
not a penny (ali nickel) to his name čisto brez denarja je
to put one's name down for priglasiti kandidaturo
to send in one's name napovedati se, priglasiti se
to take a name in vain nespoštljivo o kom govoriti, po nemarnem imenovati
to keep one's name on the books ostati v klubu, šoli
to take one's name off the books izstopiti iz kluba, šole
to win a name for o.s. napraviti si ime, zasloveti
what's in a name? ime kaj malo pomeni

nancīscor -scī, nanctus (po najboljših rokopisih) in (slabše) nactus sum (incoh. glag. nancīre iz indoev. kor. *Hnek̑- doseči, zgrabiti, nesti; prim. skr. náśati doseže, gr. ἐνεγκεῖν [pf. ἐνήνοχα, aor. pass. ἠνέχϑην] nesti, ποδ-ηνεκής do nog segajoč, sl. nesti = hr. nèsti = lit. nèšti)

1. (slučajno, naključno, ob priložnosti, brez truda in namena) dobiti, ujeti: unde anulum istum nactus? Ter., nancisci praedam, frumentum, idoneam (turbidam) tempestatem (ugodno (hudo) vreme), ventum idoneum, tempus (čas) C., spem morae nacti C. ko se jim je zbudilo upanje, da bo omahoval, nancisci maiorem spem impetrandi Ci. ep., immanes beluas venando Ci., febrim N., Suet., morbum N. oboleti, zboleti, mortem N. umreti; o neosebnem subj.: meum quod rete atque hami nancti sunt, meum potissumu<m>st Pl.

2. doseči, pridobiti (si), dospeti kam, priti do česa: eadem (sc. vitis) … claviculis suis quasi manibus, quicquid est nacta, complectitur Ci., nancisci nomen poëtae H., fidem O. doseči verodostojnost, zgoditi se, izpolniti se, uresničiti se, silentia ruris (sc. currendo) O. do tihega polja dospeti, priti, specum quandam Gell.

3. slučajno najti, zateči (dobiti, ujeti) koga, kaj, naleteti na koga, na kaj, zadeti na koga, na kaj, nameriti se, v srečo ali nesrečo koga nastopiti, zgoditi se ali pripetiti se: nactus sum etiam, qui Xenophontis similem esse se cuperet Ci., naviculam nanctus eā profugit C., locum nancti egregie et naturā et opere munitum C.; z dvojnim acc.: te otiosum Ci., naturam maleficam nactus est in corpore fingendo N. narava se je pokazala zlovoljno do njega, izkusil je zlovoljnost narave; pt. pf. nanctus 3 ki ima slučajno pri sebi koga, kaj: obsides C.

Opomba: Nactus s pass. pomenom: Hyg., Ap., Aur. Star. inf. pr. nanciscier: Pl.

napetost¹ [é] ženski spol (-i …) fizika, elektrika die Spannung (dotikovna Berührungsspannung, elektrodna Elektrodenspannung, enosmerna Gleichspannung, fazna Phasenspannung, izmenična Wechselspannung, izvirna Urspannung, krmilna Ansteuerspannung, kotve Ankerspannung, na sponkah Klemmspannung, Klemmenspannung, praznega teka Leerlaufspannung, v prevodni smeri [Durchlaßspannung] Durchlassspannung, nazivna Nennspannung, nizka Niederspannung, natezna Zugspannung, časovna sprememba die Spannungsrate, normirana Normspannung, notranja Eigenspannung, obratovalna Betriebsspannung, omrežna Netzspannung, pomožna Hilfsspannung, prebojna Durchschlagsspannung, prehodna povratna Einschwingspannung, preskusna Prüfspannung, primarna Primärspannung, visoka Hochspannung, stalna Dauerspannung, vžigna Zündspannung, natezna Zugspannung, strižna Scherspannung, tlačna Druckspannung, udarna Stoßspannung, vzdolžna Längsspannung, zadržna Stehspannung, zaporna Einsatzspannung, Sperrspannung)
površinska napetost fizika die Oberflächenspannung
tehnika napetost niti die Fadenspannung
zviševati napetost elektrika elektrisch aufladen
brez napetosti spannungsfrei, spannungslos
… napetosti Spannungs-
(indikator der Spannungsprüfer, koeficient der Spannungskoeffizient, padec Spannungsabfall, porazdelitev die Spannungsverteilung, polje das Spannungsfeld, regulator der Spannungsgleichhalter, stanje der Spannungszustand)
elektrika pod napetostjo spannungsführend, [stromführend] Strom führend

nasarde [nazard] féminin nosobrc, krc po nosu; udarec, klofuta

recevoir une nasarde dobiti pod nos

nascere^* v. intr. (pres. nasco)

1. roditi se:
nascere di, da poveri genitori roditi se revnim staršem, v revni družini
nascere povero, ricco roditi se reven, bogat
nascere bene roditi se v plemeniti, bogati družini
nascere con la camicia, vestito imeti srečo
essere nato sotto cattiva stella roditi se pod nesrečno zvezdo
nascere cieco, muto biti od rojstva slep, nem
essere nato ieri biti hudo naiven
essere nato con gli occhi aperti biti zvit, pretkan
nascere musicista, poeta biti rojen glasbenik, pesnik

2. ekst. roditi se; pognati, poganjati; zrasti; pojaviti, pojavljati se: izvirati (reka); vziti, vzhajati (sonce):
l'Arno nasce dal Falterone Arno izvira izpod Falterona
al bambino sono nati due dentini otroku sta zrasla zobka
nascere come funghi rasti, poganjati kot gobe

3. pren. zrasti, nastati (dejavnost):
è nata una nuova fabbrica zrasla je nova tovarna

4. pren. izvirati; roditi, porajati se:
nascono forti sospetti porajajo se močni sumi
PREGOVORI: chi nasce di gatta piglia i topi al buio preg. kar mačka rodi, rado miši lovi

Nase, die, (-, -n) nos; Tierkunde smrček; Tierkunde Fisch: podust; Baukunst, Architektur izboklina, Technik nastavek, nos, brada, ([Auslaß] Auslass) izpust; beim Hobel: rog; eine feine Nase dober nos ( tudi figurativ ); die richtige Nase für dober nos za; die Nase läuft iz nosu (mu/ji) teče; die Nase blutet kri (mu/ji) teče iz nosu; die Nase rümpfen vihati nos; der Nase nach za nosom (immer kar) ; die Nase zu tief ins Glas stecken pregloboko pogledati v kozarec; die Nase in etwas stecken vtikati/vtakniti nos v; die Nase voll haben von biti sit (česa) (do grla), imeti dosti (česa); die Nase vorn haben dobro se odrezati; die Nase beleidigen smrdeti; die Nase hängen lassen figurativ povešati glavo; die Nase hoch tragen visoko nositi nos; eine Nase bekommen dobiti jih po nosu; jemandem eine Nase drehen/eine lange Nase machen pokazati osle (komu); seine Nase aus etwas halten ne vtikati nosu v; nicht weiter als seine Nase sehen ne videti dlje od nosu; das ist nicht nach meiner Nase to mi ni povšeči
an: an der Nase ansehen iz nosu videti, po nosu spoznati; an der Nase herumführen voditi za nos; sich an die Nase fassen pogledati sebe/brigati se za svoje stvari
auf: auf der Nase liegen biti/ležati bolan; auf die Nase fallen figurativ doživeti neuspeh; eins auf die Nase geben dati jih po nosu; auf die Nase binden dati pod nos (povedati); auf der Nase herumtanzen skakati po glavi
aus: Würmer aus der Nase ziehen vrtati in vrtati (spraševati)
durch: durch die Nase skozi nos
in: in der Nase bohren vrtati po nosu; in die Nase stechen iti v nos; in die Nase fahren figurativ iti v nos (užaliti)
mit: mit langer Nase z dolgim nosom; mit der Nase auf etwas stoßen figurativ zaleteti se v, jemanden figurativ poriniti (komu) nos v
nach: nach der Nase po volji/želji; (nicht) nach der Nase sein (ne) biti po volji
pro: pro Nase po osebi, po glavi
über: über die eigene Nase hinaus dlje od (svojega) nosu
um: sich den Wind um die Nase wehen lassen ogledati so svet
unter: unter der Nase pred nosom; die Faust unter die Nase halten groziti (s pestjo); etwas unter die Nase halten/reiben figurativ dati pod nos
vor: vor der Nase pred nosom; vor die Nase pred nos; vor der Nase weg (schnappen) izpred nosu

Nasennius -iī, m Nazénij, rim. nom. propr.; znan je C. Nasennius Gaj Nazenij iz Svese, l. 66 na vojni odpravi zoper Kreto vodja manipla (pod vrhovnim poveljstvom Kvinta Cecilija Metela), kasneje poslovnež in l. 42 Brutov pristaš: Ci. ep.

nāsīca -ae, m (nāsus) kljunonosec, ostronosec (= človek s kljunastim, šilastim nosom): potest fieri, ut displosas gestitet nares, quem vos figuratis Nasicam Arn. — Kot nom. propr. Nāsīca -ae, m Nazíka, priimek veje Scipionov, izmed katerih so se najbolj proslavili:

1. P. Cornelius Scipio Nasica Publij Kornelij Scipion Nazika, ki je slovel kot najpravičnejši mož; zato mu je l. 204 senat zaupal nalogo, naj pripelje podobo „Velike matere“ (magna mater deorum) iz galatijskega Pesinunta v Rim; l. 193 se je bojeval v Hispaniji in bil konzul l. 191: Ci., L., Val. Max.

2. P. Cornelius Scipio Nasica Corculum Publij Kornelij Scipion Nazika Korkul (Razumnik), zet Scipiona Afričana starejšega; bojeval se je pod Emilijem Pavlom v Makedoniji, kot konz. l. 155 je podjarmil Dalmatince in v Rim vpeljal prve vodne ure: Ci., Aur.

3. P. Cornelius Scipio Nasica Serapiō(n) Publij Kornelij Scipion Nazika Serapion, l. 149 poslanec v Kartagini, konz. l. 138, nasprotnik Gaja Grakha, umrl v Aziji l. 133: Ci., Val. Max.

4. nekega neznanega Naziko omenja: H.