Franja

inveterāscō -ere -āvī -ātum (incoh. k inveterāre)

1. (po)starati se, ostareti: inveteraverant hi omnes bellis C. osiveli so bili v vojnah, nardo colos, si (nardus) inveteravit, nigriori melior Plin., si (res) inveteravit (se je odložila, pod uho podtaknila = se ni upoštevala), actum est Ci.

2. metaf. zastarati, zastare(va)ti, ukoreniniti se, vgnezditi se, udomačiti se, ustanoviti se, ustaliti se: hanc inveterascere consuetudinem nolunt Ci., inveteravit iam opinio, macula, dissensio Ci., inveterascit aes alienum N., quorum nomen … inveteravit famae (dat.) Ci. se je tesno zraslo z … , si res (bolezen) inveteravit Cels., ubi inveteraverunt dolores Cels., ubi inveteraverit malum Cels., ulcus enim vivescit et inveterascit alendo Lucr., novas (fabulas) qui exactas feci ut inveteraverint Ter., sive illa (mala) ante provisa et exspectata sint sive inveteraverint Ci., irroboravit inveteravitque falsa atque aliena verbi significatio Gell., res nostrae litterarum monimentis inveterascent et corroborabuntur Ci., intelligo in nostrā civitate inveterasse (se je ukoreninila navada) iam bonis temporibus, ut splendor aedilitatum ab optimis viris postuletur Ci.; tudi o osebah: exercitus (miles) inveterascit in Galliā C. se privadi.

in-videō -ēre -vīdī -vīsum pravzaprav „pogledati“, in sicer

1. z „zlobnimi očmi“ (po)gledati, koga (kar je po mnenju starodavnikov pogledanemu prinašalo nesrečo), grdo gledati, zavidati: invidiae nomen ductum est a nimis intuendo fortunam alterius Ci.; abs.: ne quis malus invidere possit Cat. z zlobnim pogledom škodovati; prvotno pesn. z acc. personae: florem quisnam liberūm invidit meum? Acc. fr.; k temu Ci.: invidere florem rectius quam flori dicitur, nos consuetudine prohibemur; poeta ius suum tenuit et dixit audacius Ci.; pass.: ego cur invideor? H. zakaj me grdo gledajo?; z acc. pron.: (id) quod multi invideant Acc. fr., N., id invīdēre dei L.; od tod pesn. invidendus 3 zavidanja vreden: aula H.

2. metaf.
a) zavidati komu kaj, zavideti komu kaj, zavidljiv, nevoščljiv biti, ne privoščiti, ujedati se nad kom, zavistno odreči (odrekati), kratiti komu kaj; abs.: more hominum invident Ci., tum erunt mihi, qui invident, extimescendi Ci. nevoščljivci, zavidneži; od tod pt. pr. invidēns -entis nevoščljivec, zavidnež, zavistnik: Ci., T., H. Skladi:
a) (analogno po glag. nocere, obesse idr.) z dat. personae: multi huic invident Ci., qui amicis L. Cornelii invident Ci., invideo magistro tuo Ci., invident homines maxime paribus aut inferioribus Ci., mihi, aliis, cui i. Pl., sibi ipsa i. O.; z dat. rei: non ego invideo commodis tuis Pl. ti ne zavidam tvojih … , invidisse vestrae laudi videtur Ci., est enim haec saeculi macula virtuti invidere Ci., animus invidens gloriae meae Cu., honori meo i. Ci., nullius honori L., rei minime humanae Sen. ph., cuius poenae favebat, gloriae invidit Sen. ph.; v pass. impers.: non modo non invidetur illi aetati, verum favetur Ci., invidetur commodis hominum ipsorum, studiis autem eorum ceteris commodandis favetur Ci., superioribus saepe invidetur vehementer Ci.
b) pesn. in poznolat. (da se pisec ali govornik izogne dvema dat. in zaradi njiju nastalemu dvoumju) z dat. personae in acc. rei: Liber pampineas invidit collibus umbras V., alicui honorem, laudem H., Cu., nobis caeli te regia invidet V. nam zavida tebe, alicui usum lignorum H., eiusdem laudis commemorationem externis Val. Max., homini misero non invideo medicinam Petr., oleum ac vinum (Africae) natura invidit Plin.; nam. tega
c) abl.: non invidere laude suā mulieribus L. njih slave, quid enim est, quare illis bono loco invideat? Sen. ph., quā (ratione) nulli mortalium invideo Sen. ph., alicui infelicissimo honore i. Plin. iun., invideo aliis bono, quo ipse careo Plin. iun., i. rogi igne miseris Lucan.; tako tudi brez dat. personae: ne hostes quidem sepulturā invident T. niso nevoščljivi glede pogreba (= ne odrekajo pogreba), spectaculo proelii i. T., in quā rē tibi invideo Ci. to ti zavidam, in hoc Crasso i. Ci.
č) popolnoma gr. sklad (gr. φϑονεῖν τινί τινος): neque ille (po drugih: illi) sepositi ciceris invidit H.
d) z ob: secundas res malorum hominum Sen. ph.
e) z inf. ali ACI: i. aliis bene esse Pl., componi tumulo non invideatis eodem O., plurima invident adparere tibi rem H. premnoge okoliščine preprečujejo (ovirajo); pass.: mulier (navibus) invidens deduci H. ki ne privošči ladjam, da se … ; s finalnim stavkom: invidisse deos, ut Calydona viderem V. da bi videl, invidit fortuna mihi, ne regna videres V. ni dovolila, da bi … ; s quod: invideo illi quod ambulat et iocatur tecum Ci.; s quotiens: invidebis, quotiens aliquem in fastis saepius legeris Sen. ph.
f) occ. alicui i. Ci. (ep. 5, 21, 2) koga iz zavisti zapostavljati, — prezirati.

inviolabile agg. nedotakljiv; neprelomljiv; neranljiv:
diritto inviolabile nedotakljiva pravica
rete inviolabile šport publ. mreža, ki je ni mogoče zatresti

in-violātus 3, adv. -ē

1. neranjen, ne(p)oškodovan, ne(p)okvarjen, nedotaknjen, neoskrunjen: ceteri invulnerati inviolatique vixerunt Ci., signum (fanum) integrum inviolatumque servatum est Ci., fama, fides S., corpus Ci., homo L., aliquem inviolatum dimittere N., Vell., aliquid integrum et inviolatum praestare Ci., ut statua inviolata maneat Iust., ne quid inviolatum relinqueret L., ne quod ius vel fas inviolatum praetermitteret Iust., mens, vita Sil. od nobene nesreče zadeto, ki ga ni oplazila nobena nesreča, pudicitia O., castitas Amm., terra Varr. ne(z)orana, inviolata retinent nativum decus O., i. ius Iust., inviolato … nuntio L. ne da bi se bilo selu kaj storilo, inviolatā vestrā amicitiā Ci. brez škode (prikrajšanja) za … , inviolatus in navem escendit N., memoriam inviolate servare Ci.

2. nedotakljiv, neoskrunljiv: i. nomen legatorum C., tribunus plebis L., iusiurandum apud Romanos inviolate sancteque habitum servatumque est Gell.

invisible¹ [invízəbl] pridevnik (invisibly prislov)
neviden, neopazen

to be invisible ne sprejemati obiskov
he was invisible ni se dal videti
invisible ink nevidno črnilo
the Invisible Empire Kukluksklan
ekonomija invisible exports pasivne usluge, nevidni eksporti

Ĭolē -ēs, f (Ἰόλη) Jóla, hči ojhalijskega kralja Evrita. Ta je obljubil Jolo tistemu, ki ga bo premagal v streljanju z lokom. Čeprav je Herakles zmagal, mu Evrit ni hotel dati svoje hčere za ženo. Herakles je zato razdejal Ojhalijo in ujel Jolo. Dejanejrina ljubosumnost na Jolo je bila vzrok junakove smrti. Po Heraklovi smrti se je Jola omožila z njegovim sinom Hilom: O., Hyg.

ir* iti, kreniti, odpraviti se; marširati; priti; nahajati se; podati se

ir bien (de salud) zdrav biti
el vestido le va bien obleka Vam dobro pristoji
ir fuera de camino (fig) zmedeno govoriti
ir descaminado ne se spoznati
ir (muy) lejos (fig) predalečiti; preveliko vnemo pokazati
ir mal slabo se počutiti, bolan biti
va de mal en peor vedno slabše mu gre
ir y venir sem in tja hoditi
ni va ni viene (fig) ne ve, za kaj bi se odločil
sin irle ni venirle (fig) ne da bi mu bilo kaj za to
tanto se le da por lo que va como por lo que viene popolnoma vseeno mu je
de 5 a 8 van 3 5 od 8 ostane 3 (odštevanje)
va mucho de uno a otro je velika razlika med obema
lo que va del cielo a la tierra silno velika razlika
¡van cinco duros a que tú no lo sabes! stavim 25 peset, da tega ne veš
ir v vzklikih in vprašanjih:

¡voy! igram (zraven)! (pri kartanju)
¡(allá) voy! že grem! (odgovor natakarja, ki ga kličejo)
¡cómo le va! Am česa ne poveste! ta je pa dobra!
¡allá va (eso)! tu imate! pozor! previdno!
¡ahora va de veras! sedaj gre za res! stvar postaja resna!
¡asi va el mundo! tako je na tem svetu!
¡vamos! na noge! naprej!; tako! sedaj razumem!; ta je pa dobra! mislim da! bežite! to ni mogoče! (že) dovolj! stojte!; to me veseli!
¡vamos claros! govorimo jasno!
¡vamos despacio! le ne se prenagliti!
¡vamos por partes! najprej eno, potem drugo!
¡vaya! zaradi mene, prav!; ah, kaj!; seveda! rad verjamem!; no, še tega bi se manjkalo!
¡vaya por Dios! za božjo voljo
es demasiado ¡vaya! to je zares preveč!
¡vaya que sí! to rad verjamem!
¡vaya una sorpresa! lepo presenečenje!
¡vayamos! urno!
¿cómo le va? ¿cómo vamos? kako Vam gre?
¿cuánto va? koliko stavimo?
¿quién va (allá)? kdo je? kaj (pa) je?
ir + gerundij:

voy comprendiendo počasi že razumevam
cuanto más voy estudiándolo čim bolj to študiram
eso va siendo difícil to bo težko
los precios van bajando cene padajo
ir + pretekli deležnik:

ir montado jahati
ir perdido premagan biti, izgubiti
iba vestido de negro bil je črno oblečen
todo va vendido ya vse je že prodano
¡van apostados 10 duros! stava je 10 peset!
van pasados más de tres años več kot 3 leta je že od tega
ir + predlogi ali prislovna določila:
ir + a:

ir a buscar a alg. iti po koga
ir a dormir spat iti
ir a recibir a alg. komu naproti iti
ir a ver a uno obiskati koga
al ir a pagar pri plačevanju
voy a hacerlo takoj bom to naredil
iba a hacerlo bil sem na tem, da to naredim
es lo que iba a decir to sem ravno hotel reči
ibas a creerlo skoraj bi (ti) bil to verjel
¿quién lo iba a suponer? kdo bi si bil to mislil?
¡vaya V. a saber! to je težko reči! to se ne da trditi!
voy a partir mañana odpotujem jutri
¡vas a caer! padel boš!
ir a caballo jahati, jezditi
ir a pie peš iti
ir a pique potopiti se (ladja)
voy a casa grem domov
ir a la cama leči v posteljo
ir al encuentro de alg. komu naproti iti
ir a la plaza iti na (živilski) trg
ir a una isti cilj zasledovati
¡a eso voy! za to ravno gre!
ir + con:

ir con alg. koga spremljati, s kom držati
eso no va conmigo to se me ne tiče!
ir + de:

ir de intérprete iti (biti) za tolmača
ir de largo (prvikrat) nositi dolga krila (deklice)
ir + en:

ir en coche, ir en carruaje z vozom (avtom) se peljati
ir en avión leteti (v letalu)
ir en barco z ladjo se voziti
ir en bicicleta na kolesu se peljati
ir en ferrocarril z železnico se peljati
ir en contra upreti se
en eso va mi vida moje življenje je odvisno od tega
el año en que vamos tekoče leto
los números van en cada pieza vsak kos je oštevilčen

īra -ae, f (star. [prvotna] obl. eira [Pl.], nam. *eisa; prim. gr. ἱερός, dor. ἱαρός močen, svet, gr. ἰαίνω iz gr. *ἰσάνjω osvežim, krepčam, gr. οἶστρος togota) jeza, huda, maščevalna jeza, ihta, gnev, srd, razsrjenost, ogorčenost, maščevanje, maščevalnost, občutljivost: ira furor brevis est H., nunc meum cor cumulatur irā Enn. kipi od jeze, prekipeva v jezi, hic irā dementiāque inflammatus (incensus) manus non abstinebit Ci., aliquid per iram facere Ci. v jezi, iis est Mezentius irae V. ga sovražijo, ga mrzijo, jim je mrzek, iram evomere in aliquem Ter. jezo stres(a)ti nad kom, irae indulgere L., iram concire Ter., concitare O., iras commodare Stat., movere L., commovere O., addere, diffundere O., ponere H., acuere, exercere, aggerare V., coquere Sil., induere Sil., excitare V., Amm., differre Aur., ira intercedit inter eas Ter., irae moderari H., iram doloremque renovare Cu.; z objektnim gen.: ira fugae, praedae amissae, dictatoris creati L. jeza zaradi … , domini interfecti L., provinciae ereptae L., quaestionis L.; in (adversus) z acc.: ira in (adversus) Romanos L.; atrib.: plenus suarum, plenus paternarum irarum L. jezen nase, jezen na svojega očeta; s subjektnim gen.: eos Martis vis perculit, non ira victoris Ci., deorum ira iis iniecit hanc amentiam Ci., via ventorum Sil. Pogosto pl. = sg.: deorum iras subire Ci., irae caelestes L., irarum effundit habenas V. ni brzdal svoje jeze, irarum ardor Ci., iras lenire L., dum irae leniunt Pl. odleže; meton.: dic aliquam, quae te mutaverit, iram O. vzrok jeze.

irrégulier, ère [-lje, ɛr] adjectif nepravilen, nereden; brez pravil, proti pravilom; militaire iregularen; familier nespodoben, nefair

employé masculin irrégulier uslužbenec, ki ni v rednem službenem razmerju; masculin pluriel neregularne čete
verbe masculin irrégulier nepravilen glagol

ískra spark; figurativno flash; flame

brez ískre flashless
električna ískra electric spark
metati ískre to spark, (o očeh, pogledu itd.) to sparkle, to flash
kresati ískre iz kresilnega kamna to strike sparks out of a flint
še je bila ískrica življenja v njem there was still a spark of life left in him
niti ískrice pameti ni v njem he hasn't a glimmer of common sense in him

ískrica chispita f

niti iskrice upanja ni un rayo de esperanza

Īsocratēs -is (-ī: Ci. ep.), acc. -em in -ēn, m (Ἰσοκράτης) Izókrat, rojen l. 436, Gorgijev, Prodikov in Sokratov učenec, sloveč retor v Atenah; sam zaradi prirojene plašnosti in ne dovolj pronicavega glasu ni nastopal javno kot govornik, temveč je le pisal govore in druge poučeval o govorništvu. Od l. 392—388 je živel na Hiosu, po bitki pri Hajroneji l. 338 se je sam izstradal do smrti, ker ni maral preživeti propada atenske države: Ci., Q. — Od tod adj. Īsocratēus ali -īus 3 (Ἰσοκράτειος), Izokratov: Q., mos, ratio Ci., quod ἄτεχνον et Eisocratium est Luc. ap. Gell.; subst. pl. Īsocratiī -ōrum, m izokratovci, Izokratovi učenci ali posnemovalci: Gell.

issue [isü] féminin izhod; izid; iztok; figuré rezultat, posledica, uspeh; pluriel odpadki, otrobi, mekine

issue secrète tajen izhod
à l'issue de na kraju, na koncu
sans issue brezizhoden, brezupen
chemin masculin sans issue pot brez izhoda, slepa ulica
cousin masculin issue de germains bratranec v drugem kolenu
il n'y a pas d'autre issue ni drugega izhoda
avoir issue sur imeti izhod na, voditi na
avoir une heureuse issue srečno se končati
craindre l'issue fatale bati se smrtnega izida
se ménager une issue pustiti si prost izhod (odprta vrata)
ne pas voir d'issue (figuré) ne videti izhoda; ne vedeti, kako se bo stvar razvijala

ísti (-a -o)

A) adj.

1. stesso, medesimo, identico:
rojena sta istega dne sono nati lo stesso giorno
en in isti (za poudarjanje nespremenjenosti) stesso:
hoditi na počitnice v en in isti kraj andare in vacanza sempre nello stesso luogo

2. pog. (enak) stesso, uguale:
nič se ni spremenil, vedno isti je non è cambiato affatto, è sempre lo stesso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. govoriti, najti isti jezik parlare un'identica lingua, trovare un linguaggio comune
pren. metati vse v isti koš fare di ogni erba un fascio, mettere tutti in un mazzo
pren. pog. v isti rog trobiti ululare coi lupi
ista figa je, če grem ali ne se vado o no è lo stesso, fa lo stesso
v isti sapi nello stesso tempo, contemporaneamente
v isti sapi hvaliti in grajati lodare e biasimare nello stesso tempo
pren. ista lajna lo stesso ritornello, la stessa solfa
(človek) istih let coetaneo

B) ísti (-a -o) m, f, n

1. isti, ista lo stesso, la stessa

2. isto lo stesso, le stesse cose, idem:
goniti zmeraj eno in isto ripetere sempre le stesse cose
biti na istem kot prej trovarsi al punto di prima

it² [it] samostalnik
pogovorno nekaj posebnega, vrhunec
pogovorno spolna privlačnost
britanska angleščina, pogovorno martini

he is a perfect it nemogoč je
he was it ni mu bilo enakega, bil je silno privlačen
for lying you are really it v laži ti ni enakega
that's really it to je tisto pravo

iti³ (gre, je/bo šlo)

1. (goditi se) komu: gehen
kako ti gre? wie geht es (dir)?
gre es geht
bo šlo es wird schon, es wird gehen
dobro iti [gutgehen] gut gehen
bolje: [bessergehen] besser gehen (gre na bolje es geht schon besser), sich machen (es macht sich)

2. (biti dopusten) gehen (to ne gre! das geht nicht!)
to ne gre (ni priporočljivo) das ist nicht ratsam

3.
z njim se ne gre šaliti er läßt nicht mit sich spaßen

4.
komu se (ne) gre kam: (jemand) ist nicht in Verfassung, (irgendwo) zu gehen, (jemandem) passt es nicht, (irgendwo) zu gehen

iti se slepe miši frazem
(izmikati se; pretvarjati se) ▸ a bolondját járatja, palira vesz, szédít
Nekdanjega zaupanja ni več in kmetje si ga še dolgo ne bodo povrnili, če se bodo šli le slepe miši z inšpektorji in veterinarji. ▸ Már nincs meg az egykori bizalom, és a gazdák hosszú ideig nem fogják visszaszerezni, ha csupán a bolondját járatják az ellenőrökkel és az állatorvosokkal.
Sopomenke: igrati se slepe miši

iubeō -ēre (prvotno ioubeō), iūssī, iussum

1. (držpr. t. t.) (za)ukaz(ov)ati, odrediti (odrejati), določiti (določati), ukreniti (ukrepati), skleniti (sklepati), odobriti (odobravati), potrditi (potrjevati), prista(ja)ti na kaj: quemadmodum senatus censuit populusque iussit Ci., dicere apud populum de legibus iubendis Ci.; kot uvodna formula pri rogacijah: „velitis, iubeatis“, odvisno: „vellent iuberent“, Ci., L.; z obj.: populus id iusserat Ci. je odobril, quae scisceret plebs aut quae populus iuberet S., i. legem, bellum, societatem L., foedus Ci., regem L. prizna(va)ti, pripozna(va)ti, ei provinciam Numidiam S. prisoditi (prisojati); s predik. acc.: eum regem L. ali eum imperatorem S. odmeriti (odmerjati) za … , določiti (določati) za … ; pesn.: volucres regna iubentes O. prisojajoče mu kraljestvo; nam. acc. dē: de ea re populus iussit L., de omnibus his populum iussisse L., de pace „uti rogas“ omnes tribus iusserunt L. V tej rabi je sprva sledil pravilno finalni stavek: iubere, ut … referret Ci., iuberent, ut senatus decerneret L., iussit senatus, ut classem traiceret L., populus iussit, ut statuas Verris quaestores demoliendas locarent Ci.; šele pozneje je nastopil tukaj ACI: senatus dictatorem dici iussit L.

2. (kako dejavnost komu) naložiti (nalagati), naročiti (naročati), (za)ukazati ((za)ukazovati), zapoved(ov)ati, vele(va)ti (naspr. vetare); abs.: defessa iubendo Iuno O., non iubeo Ci., lex? iubet aut vetat Ci., lex omnis aut iubet aut vetat Q., ut iusti (= iussisti) Pl., ita ut tu iusti Ter.; z obj.: iubere neces, tributum T., quid iubeatve vetetve O., fecisse, quod iusseram Ter.; pogosto pt. pf.: iussa fuga O., poena H., iussi labores T., iussae mortis nuntius T.; subst. iussum -ī, n zapoved, ukaz, povelje: deorum immortalium iussis id fecerunt Ci., iussis parens O. ali oboediens S., iussa facere V., efficere S., iussa aspernere, abnuere T., detrectare, exuere T.; occ. odredba, odlok, ukaz: aes, in quo populi iussa esse voluit Ci., putasne, si populus iusserit, id iussum ratum atque firmum futurum Ci., perniciosa et iniusta populis iussa describere Ci.; poseb. odredba ali zapisek zdravnikov: iussa medicorum ministrare O. da(ja)ti (bolnikom), kar so odredili (zapisali) zdravniki. Sklad:

1. klas. z ACI; pri tem si je treba zapomniti:
a) če je navedena oseba, ki zapoveduje in ki se ji zapoveduje, stoji ACI act.: exire ex urbe iubet consul hostem Ci., iussit Timarchidem aestimare argentum Ci., quis te istaec iussit loqui Ter., Caesar te sine curā esse iussit Ci. ti pravi, da bodi brez skrbi, abire Cophen iubet Cu. zapove Kofenu, naj gre svojo pot, duas acies hostem propulsare, tertiam opus perficere iussit C.; poseb. v reklu: amicum valere (salvere) iubere Ci. klicati mu salve ali vale (= pozdravljati ali poslavljati se); inf. act. lahko tudi ostane, če oseba, kateri se zapoveduje, ni omenjena, ker je sama po sebi umevna ali pa ker je zapoved splošno veljavna: receptui canere iubet C. (namreč trobentačem), Verres adesse iubebat (sc. reum) Ci., consul exire ex urbe iussit Ci. (namreč tistemu, o katerem se ravno govori), pronuntiare iusserunt (sc. praecones) C., signum observare iubet (sc. milites) C.; od tod v svobodnejšem govoru sploh z inf.: sapientia iubet augere opes Ci. da naj človek … , fortitudo dimicare iubet Ci.; tako zlasti pri pesnikih in poznejših piscih: flores amoenae ferre iube rosae H., iube oculos elidere Pl., aperire deinde armentarium iussit T.
b) če oseba, ki se ji zapoveduje, ni omenjena, je treba misel obrniti oz. izraziti pass.: vocari ad se Agonidem iubet Ci., tabulas proferri iussimus Ci.
c) če zapovedujoča oseba ni imenovana, stoji NCI: ire in exsilium iussus est Ci., homines iubentur abire Ci., consules iubentur scribere exercitum L. konzuloma se naroči, dare vela iubemur O.
č) seveda stoji tudi tukaj inf. pass., če oseba, ki se ji zapoveduje, ni omenjena: locus lautiaque legatis praeberi iussa L. bil je izdan ukaz, da naj se …

2. V vulg. govoru (kot v. imperandi) s finalnim stavkom: iubebat, bonum haberet animum T., iube maneat Ter., Ucubim iussit incenderent Auct. b. Hisp., legati … iubebant, vel obsides daret L., iubet, depositis impedimentis sarcinisque expediti certarent T., iube famulos, apparent Pl., herus me iussit Pamphilum hodie observarem; večinoma z veznikom: iubeto, ut certet Amyntas V., iussit, ut naves Euboeam peterent L., ut puellas curent, conforment, iube Afr. fr., sive iubebat, ut facerem quid, sive vetabat H., aegrum iubet, ut sit animo bono Ap., hoc tibi erus me iussit ferre … atque ut mecum mitteres Phoenicium Pl., alter consul cum Bois iussus bellum gerere; alterum (consulem) ut mitteret Romam L., iubet sententiam ut dicat suam Ter., quo (praecepto) iubemur, ut quoties possumus de omnibus legis verbis controversiam faciamus Sen. ph., quod ne fieret, consules amicique Pompei iusserunt Hirt., qui iubet, ne fallas mercennarium Aug., obtestor, iubeas, ne citus impetus arsurum mediis inferat ignibus Prud. Poznejša latinščina sklada ta glag. celo z dat. (analogno po glag. imperare): Britannico iussit, exsurgeret T., quibus iusserat, ut resisterent T., Hercules Patitio ac Pinario sacrorum custodibus iussit, ne mulierem interesse permitterent Macr.; podobno: scribae interroganti, quid fieri signis vellet, iussit L.

Opomba: Star. cj. pf. iūssim, iūssis Pl., iūssit Rogatio vetus ap. Fest., Ci.; fut. II. act. iūssō: Pl., V., Sil. Sinkop. pr. iuben = iubesne: Pl.; pf. iūstī = iūssistī Pl., Ter.; inf. pf. iūsse = iūssisse: Ter.

iūdicium -iī, n (iūdex, iūdicāre)

I.

1. pravna razlaga, pravni izrek, pravno izrecilo, sodni odlok, sodna odločba, sodna odločitev, sodba, razsodba, razsodilo, sklep: ut ibi de eo fieret iudicium N., hoc iudicio damnantur N., tua sequar iudicia Ci., de quo homine vos tam praeclara iudicia fecistis Ci., iudicia penes vos erunt de capite nostro L., i. populi L., senatus C., in iudicium venire T. priti k razsodbi, priti na sodišče, iudicium facere de aliquā re Ci. napisati sodni sklep, priores decemviri quaedam, quae sui iudicii videri possent, ad populum reiecerant L. kar menda spada v njihovo sodno področje, de quo non praeiudicium, sed plane iudicium iam factum putatur Ci., iudicia domi conflabant, pronuntiabant in foro L.

2. metaf. sodba, mnenje, nazor: ut vestrum iudicium a suo iudicio non discrepet Ci., senatūs iudicia de illo quae vetustas obruet? Ci., ut bonarum iudicia nihili putaret Ci., omnium iudicio N., Ci. po splošni sodbi, i. vulgi Ci., H., deorum Ci., animi iudicium mutare S., negat id esse sui iudicii N., C., Ci. trdi (pravi), da sodba o tem ni v njegovi pristojnosti, i. erroris Ph. napačna sodba, vester in me et amor et iudicium Ci. mnenje o meni, intellegentium iudicio Ci. po mnenju veščakov (strokovnjakov, izvedencev, poznavalcev), iudicio acri perpendere Lucr., optimum iudicium facere de aliquo C., vestrūm iudicium fecit Ter. vam je prepustil sodbo, i. difficile est, cuius laus prima sit Iust., neque eius rei iudicium differre sustineo Q., pulchritudinis habere verissimum iudicium Ci. o lepoti imeti najprimernejšo sodbo, neque iudicium tuum fallemus Auct. b. Afr., iudiciis fruar isdem H., i. patroni Ci. dobro mnenje, lepo spričevalo, iudicia principis Plin. iun., iudicium supremum poslednja volja: Plin. iun., Q., Suet., Val. Max., Iust.

3. meton.
a) razsodnost, razsojanje, okus: iudicium subtile videndis artibus H., (Cicero) eiusdem aetatis oratores praecurrit iudicio T., magni iudicii esse Ci., peracre iudicium habere Ci., alicui iudicium numquam defuit Ci., cum iudicio legere Q., si quid mei iudicii est Ci.
b) sprevid(ev)nost, preudarnost, razsodnost: honestas causas in iudicium adhibeas, perniciosus exitus sequitur T.,
c) premislek, preudarek: non inertiā, sed iudicio fugere N., id iudicio facere C., Ci., Ambriorix copias suas iudicione non conduxerit, an … dubium est C., in insaniam non casu incidere, sed iudicio pervenire Sen. rh., successorem asciri necessitate magis, quam iudicio Suet. —

II.

1. sodna preiskava, sodna obravnava, sodišče, pravdanje: praeesse iudicio Ci., predsedovati, praetor iudicium dat Ci. dovoljuje sodno preiskavo, hoc praetore exercente iudicium Ci. voditi sodni postopek, iudicium de pecuniis repetundis est constitutum Ci. so uvedli sodno preiskavo, iure iudiciisque sublatis Ci., reus in iudicium adductus est Ci., in iudiciis defendi N., i. committere Ci. uvesti, ad iudicium cogere C., i. accipere Ci. spustiti se v sodno preiskovanje, iudicio arcessere Ci. zatožiti, iudicium nullum habuit N. ni bil nikdar tožen na sodišču, iudicium proferre Ci. odložiti = differre Plin. iun., effugere iudicium Petr., a iudicio capitis discesset N. tožba na življenje in smrt, de capite Ci., inter sicarios Ci. zaradi zavratnega umora, iudicium privatum Ci. v zadevah državljanskega prava, publicum Ci. kazenska (kriminalna) zadeva, i. iniuriarum Ci. zaradi … , tot iudicia de fide mala, tutelae, mandati, pro socio Ci., iudicium centumvirale Ci.

2. meton. sodišče, in sicer
a) sodišče (kot kraj), sodna dvorana: ut in iudicium venit N., multum in iudiciis versabatur N., iudicium clauserat militibus armatis Q.
b) zbor sodnikov, sodni zbor, zborno sodišče: iudicium implorare S., iudicium committere Ci. sklicati, pravdo pričeti, i. sortiri C., i. publicum Vell.
c) sodstvo, sodna oblast: Vell., iudicia manere apud ordinem senatorium volunt Ci.
č) pravda, tožba: iudicium est pecuniae certae Ci., i. habere Ci., vincere Ci. pravdo dobiti.
d) sodni govor: illa mala iudicia Q.

íz from, out of; of, by, through, for, because of

iz angleščine from (the) English
iz ambicije for (ali because of) ambition
iz dneva v dan from day to day
iz glave (na pamet) by heart, from memory, extempore, off-hand
iz ljubezni for love
iz ljubezni do for love of
iz mode out of fashion
narejen iz made of (ali from)
iz (notranjosti) hiše from within the house
iz leta v leto year by year
iz prepričanja by conviction
iz izkustva from experience
iz radovednosti out of curiosity
iz tega razloga for this reason
iz skoposti through (ali because of) avarice
iz sovraštva through hatred
iz strahu for fear (pred... of...)
iz usmiljenja out of pity
iz vljudnosti through politeness
iz dobrega vira from a good source
biti ves iz sebe od jeze to be beside oneself with anger
je tvoja ura iz zlatá? is yours a gold watch?
ima hčer iz prvega zakona he has a daughter by his first marriage
piti iz kozarca to drink out of a glass
priti iz Zagreba to come from Zagreb
prevesti iz slovenščine v angleščino to translate from Slovene (ZDA Slovenian) into English
razvideti iz to see by
ni si upal iz hiše he did not dare venture out of the house