Franja

polírati polir, astiquer, glacer, fourbir, lisser, adoucir

polirati pihala astiquer les cuivres
polirati posodo éclaircir
polirati si nohte se polir les ongles

políti (-líjem) | polívati (-am) perf., imperf.

1. versare (sopra); versare; imbrodolare

2. (obliti, oblivati) cospargere, annaffiare, spruzzare

3. pren. imperlare, venire:
mrzel pot ga je polil gli venne un sudore freddo, un sudore freddo gli imperlò il volto
zona ga je polila ob tej novici alla notizia gli venne un tremito per tutto il corpo
polila ga je rdečica arrossì violentemente, si coprì di rossore

polízati lécher, ôter en léchant

polizati si prste se lécher les doigts

poljúb kiss; humoristično osculation

glasen poljúb smack
sočen poljúb a smack on the lips
Judežev poljúb a Judas kiss, a traitor's kiss
dati poljúb to give someone a kiss, to kiss
dati si poljúb sprave to kiss and be friends, to kiss and make up
z roko poslati, vreči komu poljúb to blow someone a kiss, to kiss one's hand to someone, to throw someone a kiss
z roko ji je poslal poljúb he kissed his hand to her
s poljúbi komu solze obrisati to kiss away someone's tears
poljúb na roko kissing someone's hand, kissing hands
vreden poljúba kissable

poljúben (katerikoli) any; optional; arbitrary

lahko pridete ob poljúbnem času you can come at any time
izberi si poljúbno knjigo choose any book you please (ali like)
poljúbno prislov as you please, at your pleasure; at will

poljubíti embrasser, baiser, donner un baiser

poljubiti se s'embrasser, popularno se sucer la pomme
poljubiti koga na čelo, lice, usta baiser (ali embrasser) quelqu'un sur le front, sur la joue, sur la bouche
poljubiti komu roko baiser la main de quelqu'un
če se vam poljubi si bon vous semble, si vous le jugez bon

póln (-a -o) adj.

1. pieno, ripieno; (zvrhan) colmo; carico:
nabito poln gremito, pieno zeppo, strapieno, affollato
trg poln ljudi una piazza gremita di gente
poln načrtov, vtisov pieno di progetti, di impressioni
ceste polne blata strade fangose, piene di fango
polna puška fucile carico
poln okus gusto pieno, corposo
polni delovni čas orario a tempo pieno
polno (zasedeno)
vozilo vettura completa
obdobje, polno dogodkov periodo denso di avvenimenti
spis, poln pravopisnih napak un tema fiorito di errori di ortografia
poln slovničnih napak sgrammaticato
besede, polne groženj parole gravide di minaccia
pot, polna nevarnosti cammino irto di pericoli
poln črvov verminoso, pieno di vermi
poln domišljije fantasioso, pieno di fantasia
poln gnojnih mehurčkov pustoloso, pieno di pustole
poln krvi sanguigno, pieno di sangue
poln madežev chiazzato, pieno di chiazze, pieno di macchie
poln občudovanja ammirato, ammirativo, pieno di ammirazione
poln pomislekov scettico
poln skrbi affannoso
poln spoštovanja reverenziale, pieno di rispetto
poln upanja, zaupanja speranzoso, fiducioso, pieno di speranze, pieno di fiducia
polna zasedenost completo
mat. polni kot angolo giro

2. (ki predstavlja najvišjo stopnjo, cel) pieno; integrale:
polna pokojnina pensione piena, integrale

3. (popoln) pieno, completo; tutto:
voj. v polni bojni opremi in pieno assetto di guerra
v polnem številu tutti
napisati polni naslov scrivere l'indirizzo per intero
v polnem pomenu besede nel pieno senso della parola
v polni meri completamente, del tutto

4. pren. (ki ima na telesu precej mesa) pieno, pienotto, corpulento

5. pren. (poudarja pomen samostalnika)
poln kljun beccata
poln kozarec bicchiere (pieno)
polna usta boccata
polna vreča sacco, saccata, sacco pieno
poln predpasnik grembiule, grembialata
polno naročje bracciata
pren. biti v polnem cvetu let essere nel fiore degli anni
pog. imeti poln kufer koga, česa avere le tasche piene di qcn., di qcs.; essere stufo di qcs.
pohištvo iz polnega lesa mobili di legno massiccio
pren. živeti ob, pri polnih loncih vivere, nuotare nell'abbondanza
pren. vselej razpoloženi in vseh muh polni komedijanti gli eternamente spassosi commedianti, mai a corto di trovate
pren. biti poln samega sebe essere pieno di sé
pren. biti poln vina essere ubriaco (fradicio)
pren. imeti polno denarnico essere ricco (sfondato)
pren. imeti polno glavo skrbi avere un mucchio di preoccupazioni
pren. vulg. imeti takoj polne hlače farsela subito addosso
pren. delati s polno paro lavorare a pieno ritmo, a tutto vapore
pren. imeti polne roke dela avere un sacco di lavoro
pren. imeti zmeraj polno torbo novic essere sempre al corrente, informatissimo
govoriti s polnimi usti parlare con la bocca piena
pren. da je bila mera polna ... per colmo della disgrazia...
zakričati iz polnega grla gridare a squarciagola, con quanto fiato si ha in corpo
pluti s polnimi jadri k cilju navigare a gonfie vele verso la meta
zadihati s polnimi pljuči respirare a pieni polmoni
pren. imeti česa že polna ušesa essere stufo di ascoltare qcs.
polna črta linea piena, non interrotta
astr. polna luna luna piena, plenilunio
avt. voziti s polnim plinom andare a tutto gas
les. polni meter metro cubo
lit. polni stik rima
polni penzion pensione completa
bot. polni cvet fiore polipetalo
PREGOVORI:
česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole

polníti (-im) imperf. ➞ napolniti riempire, colmare; caricare; imbottire; gastr. farcire:
polniti kozarce riempire i bicchieri
polniti puško, top caricare il fucile, il cannone
gastr. polniti paprike farcire, riempire i peperoni
pren. polniti glavo s predsodki empire la testa di pregiudizi
polniti ušesa s čenčami riempire, assordare le orecchie di pettegolezzi
polniti ampule, steklenice infialare, imbottigliare
pren. film, ki polni blagajne un film di cassetta
pren. polniti sode brez dna pestare l'acqua nel mortaio
novica, ki polni stolpce časopisov una notizia sensazionale, che riempie le pagine dei giornali, uno scoop
angl. izdelek, ki polni žepe trgovcem un prodotto che si vende bene, che va a ruba
elektr. polniti akumulator (ri)caricare la batteria, l'accumulatore

polomiti (polómim) lomiti kaj: brechen, kaputtschlagen; (razbiti) kurz und klein schlagen
polomiti si zobe sich die Zähne ausschlagen, figurativno sich die Zähne ausbeißen
polomiti ga danebenhauen, ins Fettnäpfchen treten, aus der Rolle fallen

polomíti casser, briser, démolir, rompre, mettre en pièces (ali en morceaux) , familiarno déglinguer

polomiti se se casser, se briser; s'estropier
polomiti ga faire une bévue (ali une faute)
polomiti komu vse kosti (figurativno) rompre les os à quelqu'un
polomiti svoj stol déglinguer sa chaise
polomiti si zobe na čem (figurativno) se casser les dents sur quelque chose

polomíti (-lómim)

A) perf. ➞ lomiti

1. rompere, spezzare; abbattere; guastare, scassare:
sneg je polomil veje la neve ha spezzato i rami
polomiti uro guastare l'orologio, rompere l'orologio

2. polomiti ga, jo pog. far fiasco, far cilecca, far male; sbagliare:
pošteno ga je polomil ha sbagliato di grosso
polomil si jo, da jih nisi povabil hai fatto male a non invitarli

B) polomíti se (-lómim se) perf. refl. rompersi, spezzarsi; scassarsi

C) polomíti si (-lómim si) perf. refl. rompersi, spaccarsi:
sovražnik si bo polomil zobe il nemico si romperà i denti, verrà sconfitto

polomíti romper; estropear; destrozar; arruinar

polomiti si zob romperse un diente
polomiti ga hacer un yerro, caer en falta
polomiti se romperse, estropearse

polúlati se to wet; pogovorno to pee

polúlati se se to pee, to have a pee
otrok polula plenice the child wets its nappies; (otroško) to wee, to wee-wee, to have a wee-wee
ali si se že polulal? have you had a wee-wee?

pólž (-a) m

1. zool. lumaca, chiocciola (Limax):
polž se je skril v hišico la lumaca si è nascosta nel guscio
goli polž lumacone ignudo (Limax agrestis)
hoditi, lesti kot polž essere una lumaca, camminare a passo di lumaca
gastr. polži po genoveško lumache alla genovese

2. zool. pl. polži gasteropodi (sing. -e) (Gasteropoda)

3. pren. lumaca

4. (v pričeski) crocchia; anat. (v notranjem ušesu) chiocciola, coclea; um. voluta; muz. riccio (del violino); teh.
transportni polž convogliatore a coclea, coclea

pomaga|ti (-m)

1. človeku: helfen (priti dol hinunterhelfen, herunterhelfen, gor hochhelfen, emporhelfen, heraufhelfen, hinaufhelfen, naprej weiterhelfen, nazaj zurückhelfen, noter hineinhelfen, hereinhelfen, ven hinaushelfen, heraushelfen)
pomagati komu na noge (jemandem) auf die Beine/Füße helfen (tudi figurativno)
pomagati komu obleči plašč (jemandem) in den Mantel helfen

2. (biti v pomoč/ priskočiti na pomoč) človeku: (jemandem) Hilfe leisten, beistehen, Beistand leisten; (priskočiti na pomoč) beispringen, pri kakem nujnem delu: aushelfen, pri delu: mit anfassen
pomagati do česa verhelfen zu

3. (biti v pomoč) pri delu, organizaciji ipd.: sich nützlich machen, behilflich sein, mithelfen (bei), Hilfe leisten

4. državi, podjetju, društvu ipd.: behilflich sein, Beistand leisten, Hilfe leisten, an die Hand gehen

5. v neugodnem položaju: Abhilfe schaffen

6.
malo pomagati (pogoljufati) nachhelfen

7. pri čem slabem, pri kaznivem dejanju: Handlangerdienste leisten
pomagati pri pobegu Fluchthilfe leisten
|
pripravljenost pomagati die Hilfsbereitschaft
pripravljen pomagati hilfsbereit, hilfswillig
znati si pomagati sich zu helfen wissen
tu nič ne pomaga es ist nichts zu machen
to mi nič ne pomaga damit ist mir nicht gedient
Bog pomagaj! Helf Gott!
pomagaj si sam selbst ist der Mann

pomágati to help, to aid, to assist; to support, to succour, to lend a hand; to be of assistance, to sustain, to relieve, to back up, figurativno to give a hand; (koristiti) to avail, to be of avail, to profit, to be good for, to be of use; (sredstvo, zdravilo) to remedy, to cure, to be efficacious

pomágati si to find a way (iz težave out of a difficulty)
sam si pomágati to help oneself, to shift for oneself
pomágati si brez česa to go without something
moram si pomágati, kot vem in znam I must shift as well as (ali as best) I can
moram si pomágati s slovarjem I have to use the dictionary
pri hoji si pomaga s palico he walks with the help of a stick
ne si znati pomágati to be at a loss
ti si znaš pomágati (si iznajdljiv) you are resourceful
pomágati si medsebojno to aid (ali ta help, to assist) one another (oziroma each other) mutually
pomagaj si sam in bog ti bo pomagal God helps those who help themselves
prisiljeni smo, da si pomagamo, kot vemo in znamo we are reduced to expedients
on si zna pomágati na vse načine he knows all the answers, he's up to all the tricks
kaj to pomaga? (čemú to?) what is the use of it?
tu se ne da nič pomágati it can't be helped
temu je lahkó pomágati this is easily remedied
kaj pomaga razlagati? what is the use of explaining?
to nam prav nič ne pomaga that does not help us a bit
ne vem si več pomágati I am at my wits' end, I do not know what to do
kaj pomaga to? what is the use of that?, arhaično what will it avail?
to mi nič ne pomaga that leaves me no better off, I am no better off for it
kaj ji bo to pomagalo? what good will it do her?
pomágati komu do česa to help someone to get something
vam nekoliko pomagam? may I offer you some assistance?
hočete, da vam pomagam? shall I give you (ali lend you) a hand?
pomagaj mi, da vstanem! help me up!
pomagal ji je preko potoka he helped her across the stream
pomagal sem mu nesti paket I helped him to carry (ali I helped him with) his parcel
vse skupaj ni nič pomagalo it was all no use
vse moje pritožbe mi niso nič pomagale all my complaints were useless (ali of no avail)
tako mi bog pomagaj! so help me God!
pomagali so mi na noge they helped me up, they helped me back on my feet
pomágati vdovi in siroti to befriend the widow and the orphan
to zdravilo mi je pomagalo this medicine has done me good
komur ni svetovati, temu ni mogoče pomágati he who cannot be advised, cannot be helped; where counsel fails no cure prevails

pomágati aider, assister, secourir, seconder, épauler, donner un coup d'épaule (ali de main) , servir, prêter son secours (ali son aide, son assistance) ; (zdravilo) remettre, soulager

pomagati komu aider quelqu'un, soulager (ali assister, seconder, secourir) quelqu'un, donner (ali prêter) la main à quelqu'un, donner un coup de main (ali d'épaule) à quelqu'un; tendre la perche (ali le bras, la main) à quelqu'un; épauler quelqu'un, prêter aide à quelqu'un, prêter son appui à quelqu'un
pomagati nesti aider à porter
pomagati komu pri delu aider quelqu'un dans ses travaux, assister quelqu'un dans son travail
pomagati komu (zopet) na noge (figurativno) remettre quelqu'un à flot, remettre quelqu'un sur pied, mettre quelqu'un sur la voie
pomagati komu iz stiske in zadrege (figurativno) tendre la perche à quelqu'un, tirer quelqu'un d'embarras (ali d'affaire)
pomagati komu iz zadrege tirer quelqu'un d'embarras
pomagati si s čim s'aider de quelque chose
pomagati si medsebojno se prêter secours l'un à l'autre, s'aider mutuellement, se prêter mutuellement assistance (dans l'épreuve), s'entraider
pomagati si s slovarjem s'aider du dictionnaire
znati si pomagati se tirer d'affaire, figurativno savoir nager, (v stiski) savoir se débrouiller
ne znati si več pomagati ne plus savoir que faire (ali comment s'en sortir, à quel saint se vouer)
kaj pomaga? à quoi bon?, à quoi cela sert-il?
nič več se ne da pomagati il n'y a plus rien à faire
temu se da pomagati il y a remède à cela
tu ne morem nič pomagati je n'y peux rien (faire)
tu se ne da nič več pomagati il n'y a plus moyen d'y remédier, c'est sans secours

pomágati (-am)

A) imperf., perf.

1. aiutare, assistere, sostenere; dare una mano a, coadiuvare:
pomagati sosedu aiutare il vicino
pomagati na polju, v kuhinji aiutare nel lavoro dei campi, in cucina

2. (prizadevati si, da kdo pride iz neugodnega položaja) sostenere, appoggiare, soccorrere, rimediare; giovare:
pomagati komu v nesreči sostenere uno nella disgrazia
pomagati pri utrpljeni škodi rimediare ai danni sofferti
tvoji nasveti niso dosti pomagali i tuoi consigli non sono giovati a molto

3. jur. ekst. favoreggiare, fiancheggiare, spalleggiare; pren. pejor. tener bordone a qcn.

4. ekst. (biti bolje) valere; servire, giovare:
kaj pomaga ugovarjati? che vale protestare?
pri njem ne pomagata ne palica ne jok con lui non servono né le buone né le cattive
pren. kopeli so mu pomagale na noge i bagni gli hanno giovato molto
tu ne pomaga več nobena maža non c'è proprio niente da fare
kaj pomaga vse bogastvo, če ni zdravja a che serve tutto l'oro del mondo se non c'è la salute?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pomagati otroku na svet assistere (la madre) al parto; aiutare a venire alla luce, al mondo
evf. pomagati komu v jamo essere colpevoli della morte di qcn.
pren. italijanščino je govoril, da bog pomagaj masticava male l'italiano

B) pomágati si (-am si) perf., imperf. refl.

1. aiutarsi:
pri plezanju si je pomagal z rokami in nogami si arrampicava aiutandosi con le mani e coi piedi

2. valersi di, servirsi di, giovarsi di:
pomagati si s primerom, z nasvetom giovarsi di un esempio, valersi di un consiglio
pomagati si z zvijačo ricorrere all'astuzia, all'inganno
pomagati si s slovarjem (pogledati v) ricorrere al dizionario
PREGOVORI:
pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal chi s'aiuta il ciel l'aiuta

pomágati ayudar, prestar ayuda ; (v sili) auxiliar (ali socorrer) (komu a alg) ; asistir, secundar a alg ; (podpirati) apoyar a alg

pomagati komu pri čem ayudar a alg en a/c
Vam smem pomagati? ¿le ayudo?
pomagati nesti ayudar a llevar
pomagati komu iz stiske ayudar a alg a salir de un apuro
pomagati pri pobegu ayudar en la fuga
pomagati proti (med) ser bueno para, ser eficaz contra
znati si pomagati saber arreglarse (fam manejarse) bien; ayudarse; saber cuidar de sí
tu se ne da nič pomagati esto ya no tiene remedio
kaj pomaga tarnati? ¿de qué sirve lamentarse?
nič ne pomaga, iti moramo nos guste o no, tenemos que irnos
s tem mi ni nič pomagano con eso no se me ayuda en nada
pomagati komu v stiski auxiliar (ali socorrer) a alg necesitado de ayuda
tako mi bog pomagaj! ¡así Dios me salve!
bog nam pomagaj! ¡Dios nos asista!

pomágati -am nedov./dov.

I. a ajuta

II.
□ pomagati si a se ajuta, a se servi, a se folosi