Franja

límanica (nav. mn.) gluau(x) moški spol, (množina) , pipeau(x) moški spol, (množina)

ujeti na limanice prendre à la glu, engluer
iti na limanice (figurativno) se laisser duper (ali berner, engluer), tomber dans le piège (ali familiarno dans le panneau)

límanica (-e) f

1. lov. vergello da pania, pania, paniaccio

2. pren. pania, inganno, trappola;
dobiti, ujeti koga na limanice ingannare qcn.
iti, sesti (komu) na limanice lasciarsi ingannare da qcn., cadere nella trappola di qcn.

limanice ženski spol množina
figurativno iti/ujeti se na limanice ins Garn gehen, auf den Leim gehen
speljati na limanice (jemanden) leimen, auf den Leim locken/führen

límanice lime-twig

iti na límanice (figurativno) to fall into a trap, to swallow (ali to take, to jump at, to rise to) the bait
ujeti se na límanice (figurativno) to fall into a snare, to be cheated

límanice vareta f , vara f enviscada

iti na limanice (fig) caer en el lazo, caer en la trampa, fam caer en el garlito
loviti z zankami cazar con liga

limit¹ [límit] samostalnik
meja, višek, skrajnost
matematika limita
ekonomija končna cena

ekonomija lowest limit skrajna zadnja cena
superior limit zgornja meja, skrajni rok
inferior limit spodnja meja, prvi možni rok
there is a limit to everything vse ima svoje meje
to the limit do skrajnosti, do konca
within limits do gotove meje, v mejah
without limit neomejeno
to set limit to potegniti mejo
ameriško, pogovorno to go to the limit iti do skrajnosti
sleng that's the limit! to je pa višek!; tu se vse neha!
pogovorno he is the limit nemogoč je
ameriško in (off) limits dostop dovoljen (prepovedan)

límite moški spol meja

el límite de edad starostna meja
sin límite neomejeno; daleč
no conocer límites ne poznati meja
pasar los límites predaleč iti
no salirse de los límites držati se meja

line¹ [lain] samostalnik
črta, linija, poteza; guba, brazda (na obrazu, roki)
matematika črta (zlasti premica)
geografija ekvator, poldnevnik, vzporednik; smer, pot (avtobusna, železniška) proga, tir
množina obris, kontura, oblika
množina načrt (ladje), osnutek, plan
množina načela, smernice, navodila; način, metoda, postopek; meja, mejna črta (tudi figurativno)
vrsta, niz, rep (ljudi); soglasje; rod, veja, koleno, pokolenje
tisk vrstica; kratko sporočilo, kratko pismo; stih, pesmica (upon s.th. to s.o.)
množina, britanska angleščina latinski stihi, ki jih mora dijak prepisati za kazen, kazenska pismena naloga
množina, gledališče tekst vloge, vloga
množina, pogovorno poročni list
pogovorno poročilo, pojasnilo
množina usoda; stroka, področje, panoga; telefonska, telegrafska linija
tehnično vod
ekonomija sortiment, blago, predmet
množina serijsko blago
vojska (bojna) linija, vrsta, fronta, frontne čete, šotori ali barake v taboru; vrv, konopec; žica, kabel

the Line ekvator
line of sight kamor seže pogled
line of vision horizont, obzorje; vojska vizirna črta
hung on the line (slika) obešena v višini oči
figurativno all along the line; ali down the line na celi črti
the line of least resistance linija najmanjšega odpora
on the dotted line v vrsti, ki je namenjena za podpis
on the line na meji, politika na liniji
line of fate (fortune, heart, life) črta usode (sreče, srca, življenja) na roki
to stand in line stati v repu (vrsti)
britanska angleščina up (down) line (vlak) v (iz) London(a)
the Southern line južna železnica
bus line avtobusna proga
double line dvotirna proga
single line enotirna proga
main (ali trunk) glavna proga
branch line stranska proga
on the lines laid down by the chairman po smernicah, ki jih je postavil predsedujoči
along these lines po teh navodilih, smernicah
along general lines po splošnih smernicah
line of argument dokazni postopek
to take (ali keep to) one's own line ukrepati po svoje, držati se svoje poti
to take a strong line (with s.o.) biti čvrst, neomajen (do koga), vztrajati
to take the line that zavzeti stališče, da; biti mišljenja, da
dont' take that line with me z menoj ne ravnaj tako
lines of responsibility pristojnosti
to take the line postaviti se na stališče
in line of duty pri opravljanju dolžnosti
out of line iz črte, ne na črti; figurativno nesoglasen, nezdružljiv; iz ravnotežja
that's s.th. out of (ali not in) my line to mi ne leži, ne spada v mojo stroko
to come (ali get, fall) into line (with) prilagoditi se (komu, čemu), ravnati se po
to overstep the line of good taste prekoračiti mejo dobrega okusa
to draw the line (at) povleči mejo (pri)
I draw the line at that to se pri meni neha
to toe the line spoštovati predpise; politika biti na liniji
to give s.o. line enough popustiti uzde, pustiti komu proste roke
to go over the line prekoračiti mejo, mero
in line with skladno z
ameriško, figurativno to be in line for pričakovati (službo), upati na
to be in line with soglašati s, z
to bring s.o. into line (with) spraviti v sklad s, z; politika pridobiti koga k sodelovanju
ameriško, pogovorno to go down the line for zavezati se za kaj (na celi črti)
the male line moški potomci
in the direct line neposredni potomci
to read between the lines brati med vrsticami
to drop s.o. a line napisati komu par vrstic
to get a line on dobiti poročilo o čem
gledališče to study one's lines učiti se vloge
marriage lines poročni list
pogovorno hard lines težka usoda, "smola", nesreča
the line is engaged (ali busy) telefonska linija je zasedena
to hold the line ostati pri telefonu
ameriško party line dvojček (telefon)
on strictly commercial lines na čisto komercialni bazi
ekonomija line of goods vrsta blaga, naročilo zanj
vojska line of fire strelska bojna vrsta
vojska behind the enemy's lines za sovražnikovimi vrstami
vojska line of battle frontna linija
vojska line of defence obrambna linija
vojska to go up the line iti v frontno linijo
vojska to draw up in line; ali to form (wheel into) line stopiti v vrsto
vojska the line regularne čete
navtika line abreast bojna linija vzporedno postavljenih ladij
navtika ship of the line linijska ladja
fizika line of force magnetna silnica
in the line of glede na
somewhere along the line ob neki priliki, v gotovem trenutku
figurativno to keep to one's line iti premočrtno
figurativno by (rule and) line natančno, precizno
to get off the line iztiriti
hook, line, and sinker popoln(oma)
to have s.o. on a line pustiti koga v negotovosti

lit [li] masculin postelja, ležišče; (rečna) struga; plast, sloj, ležišče rude; smer (vetra, toka); figuré zakon

lit de mort smrtna postelja
lit nuptial poročna postelja
lit pliant zložljiva postelja
lits-jumeaux zakonski postelji
chambre féminin à un lit, à deux -s eno-, dvoposteljna soba
ciel masculin de lit baldahin nad posteljo
descente féminin de lit predposteljnik
wagon-lits masculin spalni voz
au saut du lit pri vstajanju
enfant masculin du premier lit otrok iz prvega zakona
par lits plast na plast
aller, se mettre au lit iti, leči v posteljo
cloué au lit (figuré) prikovan na posteljo
faire lit à part, deux lits ločeno spati
faire son lit postlati si
garder le lit bolan v postelji ležati
mourir dans son lit umreti naravne smrti
prendre le lit leči v posteljo
comme on fait son lit, on se couche kakor si si postlal, tako boš spal

litaníje (-níj) f pl.

1. rel. litanie; pren. tiritera; ritornello:
iti k litanijam andare al vespro

2. pren. lamentela, recriminazione, lagna interminabile

3. pren. (velika množina) litania, sequela

ljubíti to love; to be fond of; to like, to be attached (to)

če se ti ljubi if you feel like (it), if you've a mind to!
ljubi se mi I feel like..., I have a mind (ali a wish) to
ne ljubi se mi I don't feel like..., I have no wish to...
ne ljubi se mi iti v kino I don't feel like going to the cinema, I have no wish (ali I have no mind, I am not disposed) to go to the cinema
ljubíti se to love each other (one another)
kdor ljubi, ta kaznuje spare the rod and spoil the child

ljúbiti (-im)

A) imperf.

1. amare:
ljubiti skrivaj, vroče, vdano amare segretamente, appassionatamente, fedelmente
ljubiti brata, prijatelje, starše amare il fratello, gli amici, i genitori
ljubiti domovino amare la patria

2. (imeti močen pozitiven odnos, nagnjenje do) amare:
ljubiti svobodo amare la libertà
ljubiti glasbo amare la musica
ljubiti dobro hrano essere amante della buona cucina

3. (imeti kaj za dober pogoj rasti) amare:
take rastline ljubijo svetlobo, vlažna tla queste piante amano la luce, l'umidità

B) ljubíti se (-im se) imperf. refl. (s smiselnim osebkom v dajalniku) aver voglia:
nikomur se ni ljubilo iti nessuno aveva voglia di andarsene
danes se mi nič ne ljubi oggi non ho voglia di niente

ljudje [é] moški spol množina (ljudi …)

1. pl. ➞ → človek

2. Leute množina, Menschen množina
mali ljudje kleine Leute
pomembni ljudje Leute von Rang
preprosti ljudje schlichte Leute
vsi ljudje alle Welt, alle Leute
v redu ljudje ordentliche Leute
kar ljudje pomnijo seit Gedenken/Menschengedenken
(dober) poznavalec ljudi der Menschenkenner
(dobro) poznavanje ljudi die Menschenkenntnis
množica ljudi der Menschenstrom, der Menschenauflauf
skupina ljudi die Menschengruppe
spomin za ljudi das Personengedächtnis
dosti ljudi se je nabralo es kam zu einer Menschenansammlung
iti med ljudi unter die Leute gehen, unter Menschen gehen
spraviti med ljudi unter die Leute bringen
med ljudmi unter den Leuten/Menschen
poskus na ljudeh das Menschenexperiment, der Menschenversuch
zaradi ljudi der Leute wegen

3.
mnogo/malo ljudi viele/wenige

4. ljudje pravijo/ne razumejo/mu očitajo: man (sagt …)
kaj bodo ljudje rekli? was wird man sagen?

ljúdje people (s konstr. v sg ali pl); folk(s); (svet) the public, the world, mankind

stari ljúdje old people
(zelo) mnogo ljudi (a great) many people
preprosti ljúdje simple people, ordinary folks
ljúdje z dežele country people, country folk
mali ljúdje (figurativno) people of small means and no standing
prijatelj ljudi philanthropist
izkorišcevalec ljudi slave driver, hard taskmaster
iti med ljudi to mix with society, to go into society
on ne hodi med ljudi he keeps himself to himself, he shuns company, he avoids society, he lives out of the world
on sovraži ljudi he is a misanthrope
oni so pošteni ljúdje they are honest people
Angleži so čudni ljúdje the English are a strange lot
ljúdje govorijo, da... it is rumoured that... there's a story going the rounds that...
vsi ljúdje to vedó it is generally known, all the world knows it
kaj bodo rekli ljúdje? (figurativno) what will Mrs. Grundy say?, what will the world say?
kar ljúdje pomnijo within the memory of men, within living memory
ljudi morate vzeti kakršni (pač) so you must take the world as it is

ljúdje gente f ; gentes f pl ; (občinstvo) público m

vsi ljudje toda la gente
vsi pošteni ljudje todas las personas decentes (ali honradas)
vsi stari ljudje todos los viejos
bogati ljudje la gente rica, los ricos
moji ljudje mi gente; mis hombres; mi familia
iti med (= videti) ljudi ver gente
ljudje pravijo (govorijo) to la gente lo dice
kaj bodo rekli ljudje k temu? ¿qué dirá la gente?

llegar [g/gu] približati, zvezati (a z); podati; doseči, dohajati; dospeti, prispeti, priti, bližati se; segati; zadostovati; znašati

llegar tarde zakasniti se
llegar a tiempo pravočasno dospeti
el tren llega con retraso vlak ima zamudo
si alcanza no llega komaj zadostuje
ir a llegar por iti po (koga)
llegar hasta segati do, trajati do
llegar al alma do srca iti (segati)
llegar al fin iti h koncu
llegar a la cumbre vrh doseči
llegar a los postres (fig) prepozno priti
no llegar a su rival ne dosegati svojega tekmeca
no llega a los 5 años ni še 5 let star
no ha llegado a viejo ni dosegel starosti, umrl je mlad
el gasto llega a 100 pesetas škoda znaša 100 peset
llegar a entender končno razumeti
llegar a saber zvedeti
llegar a realizar (končno) uresničiti
por fin llegó a terminarlo končno se mu je posrečilo to končati
si yo llegara a ver esos tiempos če bi (jaz) doživel te čase
llegó a matar 10 liebres pobil je nič manj kot 10 zajcev
llegó a decírselo cara a cara povedal mu je to celo v obraz
llegar a ser barato poceniti se, cenejši postati
llegarse a (pri)bližati se, dospeti (do)
llegarse a las manos spopasti se
los géneros llegados dospelo blago
llegar a ser postati
llegar a ser rico obogateti

loin [lwɛ̃] adverbe daleč(proč); daleč oddaljen (de od); daleč nazaj (dans v)

au loin v daljavi, daleč proč, daleč nazaj
de loin od daleč, iz daljave
de loin en loin tu pa tam, od časa do časa
du plus loin que je me souvienne kakor najbolj daleč nazaj se sploh morem spomniti
ni de près ni de loin docela, popolnoma, familier absolutno ne
non loin de ne daleč od
plus loin dljè, dljè nazaj
loin que (+ subj) daleč od tega, da bi ..., namesto da bi, ne samo, da ne ...
loin qu'il m'aide, il me nuit ne samo, da mi ne pomaga, temveč mi še celó škoduje
aller loin iti daleč(tudi figuré), uspeti (v življenju)
aller, mener loin imeti velike posledice
ne plus aller loin (familier) ne več dolgo trave tlačiti
aller trop loin (zlasti figuré) predaleč iti, pretiravati
être bien loin de niti misliti ne na to, da bi ...
être loin (figuré) biti odsoten z mislimi
être loin de son compte zelo se uračunati, figuré zelo se motiti
être parents de loin biti v daljnjem sorodstvu
mener loin dolgo trajati (zaloga), figuré daleč se povzpeti
porter loin daleč segati
voir loin daleč videti (figuré), biti bistroviden
ne pas voir plus loin que son nez (familier) biti zelo kratkoviden (tudi figuré)
il y a loin de ... à daleč je od ... do, velika je razlika med ... in ...
il ne le portera pas bien loin (figuré) s tem ne bo daleč prišel
loin d'ici! proč od tod! pojdi(te) mi izpred oči!
loin de là! daleč od tega! kje pa! popolnoma napačno!
loin de moi cette pensée! še zdaleč ne mislim na to!
pas à pas on va loin počasi se daleč pride
loin des yeux, loin du cœur daleč od oči, daleč od srca

lój (-a) m

1. vet. sego; pren.
iti kakor po loju andare liscio
pren. goditi se (komu) kot črvu v loju stare come un pascià

2. fiziol. sebo

loose³ [lu:s] samostalnik
dušek, neprisiljenost

to give a loose to one's feelings dati si duška
on the loose na svobodi, spuščen z vajeti, sleng divji
to live on the loose nemoralno živeti
sleng to go on the loose iti krokat, pijančevat

loup [lu] masculin, zoologie volk; svilena polmaska za obraz; napaka v delu, v izdelku

loup de mer morski pes; pri vratu zaprt pulover
un (vieux) loup de mer star, izkušen mornar, pomorščak
mon loup moj dragec, ljubček
loup dans la bergerie (figuré) volk v ovčji staji
loup habillé en berger (figuré) volk v ovčjem kožuhu
loup marin morski volk (riba)
entre chien et loup v (večernem) mraku
un froid de loup volčji (pasji) mraz
il fait noir comme dans la gueule du loup tema je kot v rogu
enrhumé comme un loup biti čisto hripav
saut masculin de loup širok jarek
tête féminin de loup ščet na dolgi palici
avoir une faim de loup biti lačen kot volk
être connu comme le loup blanc biti zelo znan
hurler avec les loups pridružiti se tistim, ki napadajo, kritizirajo koga; delati kot drugi
donner la brebis à garder au loup, enfermer le loup dans la bergerie kozla za vrtnarja narediti
se jeter, se mettre dans la gueule du loup (figuré) iti v levji brlog
en fuyant le loup il a rencontré la louve prišel je z dežja pod kap
marcher à pas de loup neslišno, po prstih hoditi (da bi koga presenetili)
tenir le loup par les oreilles biti v kočljivem položaju
la faim chasse le loup du bois (figuré) lakota, sila kola lomi
les loups ne se mangent pas entre eux vrana vrani oči ne izkljuje
quand on parle du loup, on en voit la queue če o volku govoriš, (volk) že tudi pride