Franja

Zadetki iskanja

  • omelet(te) [ɔ́mlit] samostalnik
    omleta

    savoury omelet(te) omleta z zelenjavo
    sweet omelet(te) omleta z marmelado
    figurativno one's can't make an omelet(te) without breaking eggs brez truda in muje se še čevelj ne obuje
  • omni-genus1, acc. = omne genus vsake vrste, vsakovrsten, najrazličnejši: avibus omnigenus oppletae Varr., intra retem aves sunt omnigenus, maxime cantrices, ut lusciniolae ac merulae, quibus aqua ministratur per canaliculum, cibus obicitur sub retem Varr., reddita natura et variis sunt praedita (sc. principia coloris) formis, e quibus omnigenus gignunt variantque colores Lucr. (gl. še 2, 817; 4, 732; 5, 419; po nekaterih izdajah povsod omne genus), homo nobis familiaris … dat mihi librum grandi volumine doctrinae omnigenus, ut ipse dicebat, praescatentem Gell., Aristotelis libri sunt, qui problemata physica inscribuntur, lepidissimi et elegantiarum omnigenus referti Gell., me fateor uno chartario calamo me reficere poemata omnigenus apta virgae, lyrae, socco, coturno … Ap.
  • on1 [ɔn] predlog

    1.
    na (on earth, on the radio)

    2. figurativno
    na (based on facts ki temelji na dejstvih, on demand na zahtevo, to borrow on jewels izposoditi si denar na nakit, a duty on silk carina na svilo, interest on one's capital obresti na kapital)

    3.
    (ki si sledi) za (loss on loss izguba za izgubo)

    4.
    (zaposlen) pri, v (to be on a committee, jury, the general staff biti v komisiji, v poroti, pri generalštabu)

    5.
    (stanje) v, na (on duty v službi, dežuren, on fire v ognju, gori, on strike v stavki, on leave na dopustu, on sale na prodaj)

    6.
    (namerjen) na, proti (an attack on s.o. napad na koga, a joke on me šala na moj račun, the strain tells on him napor ga zdeluje)

    7.
    (predmet, tema) o (a lecture on s.th. predavanje o čem, to talk on a subject govoriti o nekem predmetu)

    8.
    (časovno za en dan) v, na; po, ob (on Sunday v nedeljo, on April 1 prvega aprila; on his arrival ob njegovem prihodu, on being asked ko so me vprašali)

    9.

    Razno:

    that is a new one on me to je zame novo, za to še nisem slišal
    she is all day on me ves dan me gnjavi
    on an average povprečno
    away on business službeno odsoten
    on the contrary nasprotno
    on edge ko na trnju, nervozen
    on foot peš
    on hand pri roki, na zalogi
    on one's own samostojen, neodvisen
    on the instant takoj
    to live on air živeti od zraka
    on pain of death pod smrtno kaznijo
    on principle načelno
    on purpose namenoma
    on receipt po prejemu
    on a sudden nenadoma
    on time točno
    on the whole v glavnem
    on my word na mojo častno besedo
    have you a match on you? imaš kakšno vžigalico pri sebi?
    ameriško, pogovorno to have nothing on s.o. ne imeti nič proti komu
  • once1 [wans] prislov
    enkrat, nekoč, svojčas

    once and again, once or twice od časa do časa, ponovno
    once again, once more še enkrat
    once a day enkrat na dan
    once (and) for all enkrat za vselej
    pogovorno once in a blue moon zelo redko
    once bit twice shy kdor se enkrat opeče, ne bo več poskušal; izkušnja te nauči previdnosti
    not once niti enkrat, nikoli
    once (upon a time) nekoč
    once in a while (ali way) tu in tam, včasih, redko
    once and away enkrat za vselej; včasih
    all at once nenadoma, istočasno
    at once takoj
    more than once večkrat
  • only2 [óunli] prislov
    samo, edino

    not only ... but (also) ne samo..., temveč tudi
    if only ko bi le, samo da
    only not skoraj
    only just pravkar
    only yesterday šele včeraj, še včeraj
  • onustus 3 (onus)

    1. obremenjen, obtežen, natovorjen, otovorjen, naložen, obložen: iumentum, navis L., carri onustissimi Iul. Val., corpus Lucr. z jedjo obloženo, napolnjeno; z abl.: H., Ap., Amm. idr., onustus plurimā praedā Pl., praedā onustus Ci., naves frumento onustae Ci., asellus onustus auro Ci., spoliis orientis onustus V., currus quinque liberis onustus T.; z gen.: navis onusta remigum Auct. b. Afr. polna veslačev, magna vis camelorum onusta frumenti T.

    2. metaf.
    a) poln, bogat, obilujoč s čim: Cu., H., Lucr. idr., onusti cibo et vino (naspr. integri še tešči) Ci., ager fertilis et praedā onustus S., pharetra telis onusta T., terga onusta vulneribus T., aula onusta auro Pl., pectus onustum laetitiā Afr. fr.; z gen.: aula onusta auri Pl.

    2. obremenjen, (duševno) potrt, tlačen, zatiran: fame onusti T., silno (hudo, zelo) lačni, onustus fastibus Pl., o. dolis astutiisque Pl., onustus sacrilegio Ph.; abs.: onustum gero corpus Pl. s starostjo obremenjeno.
  • opáriti to scald

    opáriti se to get scalded
    kdor se enkrat opari, se še mrzle vode boji once bitten twice shy, a burnt child dreads the fire
  • opáriti escaldar

    oparjen maček se še mrzle vode boji gato escaldado del agua fría huye
  • open1 [óupən] pridevnik (openly prislov)
    odprt (tudi medicina npr. rana)
    svoboden, javen, dostopen (to komu; npr. park)
    odprt (morje); nezavarovan, izpostavljen (motor); nezložen, odprt (časopis); prost, nezaseden (službeno mesto)
    figurativno dovzeten (to za)
    figurativno izpostavljen (to čemu)
    odkrit, neprikrit, očiten (zaničevanje, skrivnost itd.); odkrit, odkritosrčen (značaj, pismo itd.); radodaren, darežljiv; odprt, neodločen, nerešen (vprašanje, borba itd.)
    figurativno prost, dovoljen (lov, ribolov itd.); prost (čas); vrzelast, škrbast (zobovje); ne gosto naseljen; luknjičav (tkanina, ročno delo)
    ekonomija odprt, tekoč (račun)
    slovnica odprt (vokal, zlog)
    navtika ploven, nezaledenel, brez megle

    in the open air na prostem
    with open arms z razprostrtimi rokami, z ljubeznijo
    open book odprta knjiga, figurativno odkrit človek
    to be open with biti s kom odkritosrčen
    to be open to biti za kaj dovzeten
    open and above board odkritosrčen
    pravno in open court v javni razpravi
    pravno open and shut case nezapleten primer
    open day jasen dan
    ekonomija, politika the open door politika svobodne trgovine
    to force an open door izrabljati darežljivega človeka
    with open ears pazljivo (poslušati)
    with open eyes zavestno, z odprtimi očmi
    figurativno to keep one's eyes (ears) open imeti kaj pred očmi, budno paziti na kaj
    with open hands z odprtimi rokami, darežljivo
    to keep a day open pridržati si prost dan
    to keep open house (ali door) biti gostoljuben
    to lay open razodeti, odkriti, pokazati
    to lay o.s. open to izpostavljati se čemu
    open ice led, skozi katerega je še možna plovba
    open letter odprto pismo (v časopisu)
    to leave open pustiti(vprašanje) odprto
    to leave o.s. wide open to s.o. pokazati komu svojo slabo stran
    to lie open to biti izpostavljen
    ekonomija open market svoboden trg
    an open mind bistra glava
    with open mouth z odprtimi usti
    vojska open order razmaknjena vojaška formacija
    open port odprta luka
    open question odprto vprašanje
    open secret javna tajna
    open sesame lahek dostop
    ameriško open shop podjetje, ki ne dela razlik med sindikalisti in nesindikalisti
    open spaces javni parki (zemljišča)
    open season za lov in ribolov dovoljena sezona
    open town vojska odprto mesto, ameriško mesto kjer je vse dovoljeno (hazardiranje prostitucija itd.)
    open time čas, dovoljen za lov
    to throw open for urediti, pripraviti, odpreti komu
    pravno open verdict uraden odlok o smrti brez navedbe vzroka
    open water plovna, nezaledenela voda
    open weather milo vreme
    open winter mila zima
  • opera samostalnik
    1. (umetniško delo) ▸ opera
    Verdijeva opera ▸ Verdi-opera, Verdi operája
    komorna opera ▸ kamaraopera
    baročna opera ▸ barokk opera
    V baročni operi je orkester z glasbo najpomembnejši. ▸ A barokk operában a zenekar és a zene a legfontosabb.
    premiera opere ▸ opera premierje, opera ősbemutatója
    uprizoritev opere ▸ opera előadása
    izvedba opere ▸ opera előadása
    ljubitelji opere ▸ operakedvelő
    arija iz opere ▸ operaária
    napisati opero ▸ operát megír
    Italijanski skladatelj Giuseppe Verdi je leta 1851 napisal opero Rigoletto in z njo dosegel velik uspeh. ▸ Giuseppe Verdi olasz zeneszerző 1851-ben írta a Rigolettót, amellyel nagy sikert aratott.
    peti v operi ▸ operában énekel
    libreto opere ▸ operalibrettó
    nacionalna opera ▸ nemzeti opera
    opera v treh dejanjih ▸ opera három felvonásban
    Povezane iztočnice: opera seria, opera buffa, pravljična opera, komična opera, pekinška opera

    2. (zgradba) ▸ opera, operaház
    pariška opera ▸ párizsi opera, párizsi operaház
    sydneyjska opera ▸ sydney-i operaház
    nacionalna opera ▸ nemzeti operaház
    poslopje opere ▸ opera épülete
    Več tisoč protestnikov naj bi se zbralo pred poslopjem opere v Budimpešti. ▸ Várhatóan több ezer tüntető gyűlik össze az Operaház előtt Budapesten.
    obnova opere ▸ operaház felújítása
    Obnova opere je že zdaj tako draga, da bi za porabljeni denar lahko zgradili novo opero. ▸ Az opera felújítása már most olyan drága, hogy az elköltött pénzen egy új operaházat építhettünk volna.
    obiskovalci opere ▸ opera látogatói
    Vsako noč smo se odpravili v opero ali na baletno predstavo. ▸ Minden éjszaka elmentek az operába vagy balettelőadásra.
    Povezane iztočnice: Metropolitanska opera

    3. neštevno (glasbeni žanr) ▸ opera
    V svoj gledališki svet vpeljuje elemente zgodovinskih tragedij, opere in kabareta. ▸ Színházi világában felhasználja a történelmi tragédiák, az opera és a kabaré elemeit.
    Naše radijske postaje vrtijo pet minut narodnozabavno glasbo, potem opero, nato še kakšno pop glasbo. ▸ A rádióállomásaink öt percig szórakoztató zenét játszanak, aztán operát, majd pedig valamilyen popzenét.
    V Rusiji je operi in plesu posvečen kar televizijski kanal. ▸ Oroszországban egy egész tévécsatornát szentelnek az operának és a táncnak.
  • oplétati (-am) | oplêsti (-plêtem)

    A) imperf., perf.

    1. avvolgere, impagliare

    2. coprire (di verde)

    3. (z rokami) gesticolare, smanacciare; (z nogami) sgambare; (z repom) scodinzolare

    4. battere, sbattere (contro):
    čutarica mu opleta ob stegnu la borraccia gli sbatte contro la coscia

    5. ballare; sobbalzare; svolazzare:
    obleka opleta okrog njega il vestito gli balla addosso

    6. traballare

    7. trafficare, affaccendarsi

    8. picchiare, bastonare

    9. pren. cianciare, blaterare:
    opletati z besedami blaterare
    opletati z jezikom (čez koga) sparlare di qcn.
    pren. opletati s kom maltrattare qcn.

    B) oplétati se (-am se) imperf. refl.

    1. affaccendarsi; accavallarsi:
    pren. sto misli se mu opleta po glavi mille pensieri gli si accavallano per la testa

    2. sfacchinare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    noge se mu opletajo (od slabosti, pijanosti) vacilla, barcolla (dalla debolezza, dall'ubriachezza)
    pren. to se ti bo še opletalo ciò ti costerà caro
    pren. ne moči se več opletati non poter più cercar scuse
  • oponašan pridevnik
    1. (o gibih ali zvokih) ▸ utánzott, mímelt, imitált
    Vedenje in jezik igralcev in pop pevk sta lahko zlahka oponašana. ▸ A színészek és a popénekesnők viselkedése és nyelvhasználata könnyedén utánozható.

    2. (o prevzemanju vzorca) ▸ utánzott
    Preprostost, s katero so modeli poslovanja lahko kopirani ter oponašani preko interneta, še poveča pritisk inoviranja in zmanjša dolgoročno konkurenčno prednost. ▸ Az, hogy az üzleti modellek könnyen másolhatók és utánozhatók az interneten, növeli az innovációs nyomást és csökkenti a hosszú távú versenyelőnyt.
  • oprávek (-vka) m

    1. faccenda, lavoro, impegno, affare; incombenza:
    hoditi, iti po opravkih avere faccende da sbrigare
    imeti dosti opravkov avere un monte di impegni

    2. pl. opravki lavoro, impegni:
    opravki čuvaja il lavoro di custode
    poklicni opravki impegni professionali

    3. pren.
    imeti opravka s kom aver da fare con, occuparsi di
    imeti opravka s policijo aver da fare con la polizia
    pustite ga, sicer boste imeli opravka z mano lasciatelo stare, se no avrete da fare con me
    imeti veliko opravka s kuho occuparsi di cucina
    kaže, da imamo opravka s tatvino sembra trattarsi di furto

    4. pren.
    dati opravka komu procurare guai, fastidi a qcn., avere guai con qcn.
    fant ti bo še dal opravka avrai ancora guai col ragazzo
    hči si da opravka s sosedovim fantom la figlia se la vede col figlio del vicino
  • opráviti (-im) | oprávljati (-am) perf., imperf.

    1. fare, eseguire, sbrigare, compiere, disimpegnare; coprire:
    opravljati svoje dolžnosti disimpegnare le proprie mansioni
    opraviti izpit dare, superare l'esame; pog. fare l'esame
    opraviti svojo dolžnost fare, compiere il proprio dovere
    opraviti nalogo eseguire un compito
    opraviti nakupe fare acquisti
    opraviti operacijo fare, eseguire un'operazione
    pog. opraviti malo, veliko potrebo fare un bisognino, i propri bisogni
    opravljati funkcijo coprire una carica
    opraviti hišna dela sbrigare le faccende domestiche

    2. combinare, riuscire a fare:
    s solzami ne boš nič opravila col pianto non combinerai niente

    3. liquidare; troncare (con qcn., con qcs.); rifiutare, respingere:
    z njim sem opravil con lui ho troncato, l'ho mollato
    nakratko opraviti s predlogom respingere la proposta

    4. pren. esser finito, fallito:
    kot igralec je opravil è un attore finito

    5. imeti opraviti s aver da fare con, occuparsi di:
    imeti opraviti s kuho occuparsi di cucina
    imeti opraviti z ljudmi aver da fare con la gente
    nesrečo je zakrivil sam, slaba cesta ni imela pri tem nič opraviti l'incidente l'ha provocato lui, il cattivo fondo stradale non c'entra affatto

    6. star. vestire
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    če nas odkrijejo, smo opravili se ci scoprono stiamo freschi
    opraviti svoje ure in oditi fare le proprie ore lavorative e andarsene
    pren. bolezen je opravila svoje colpa della malattia, la malattia ha fatto il suo
    dolgo je žalovala, a čas je opravil svoje lo aveva pianto a lungo, poi col tempo si consolò
    zvabil jo je v gozd in opravil svoje la portò nel bosco e la violentò
    pijača je opravila svoje a furia di bere si ubriacò, divenne un alcolizzato
    nareč. opravljati živino dar da mangiare alle bestie, accudire alle bestie
    opraviti s kom ammazzare qcn.
    šport. opraviti z nasprotnikom liquidare l'avversario
    še ni imel opraviti z žensko non era mai stato con una donna, non aveva mai avuto da fare con una donna
    mat. opraviti računsko operacijo eseguire un'operazione
    rel. opraviti spoved confessarsi
    rel. opravljati službo božjo celebrare la messa
  • oprsnik samostalnik
    1. (del oblačila) približek prevedkakantáros nadrág felső része
    hlače z oprsnikom ▸ kantáros nadrág, kertésznadrág, mellesnadrág
    Nadaljevanje modnih zgodb, ki spominjajo na tiste iz osemdesetih let, so hlače z oprsnikom in naramnicami. ▸ Az 1980-as éveket idéző divattörténetek folytatása a kantáros nadrág.

    2. nekdaj (moško oblačilo) ▸ mellvért, mellény
    Poleg loka, ki je brez merilnih naprav, uporabljam se puščice, oprsnik in ščitnik za roko, tok za puščice ter daljnogled. ▸ Az íjon kívül, amin nincs mérőberendezés, nyílvesszőket, mellvértet és karvédőt, vesszőtartó tegezt és távcsövet használok.

    3. nekdaj (žensko oblačilo) ▸ mellény, korzett
    kratek oprsnik ▸ rövid mellény, rövid korzett
    Samozavestno je v hoji in plesu valovila v kratkem oprsniku in nič daljšem hlačnem krilcu. ▸ Magát riszálva magabiztosan vonult egy aprócska korzettben és egy falatnyi nadrágszoknyában,
    Gladka koža ploskega trebuha je gledala izpod kratkega oprsnika, zapetega le z enim gumbom. ▸ Lapos hasának sima bőre kilátszott a rövid mellény alól, amelyet csak egy gomb tartott össze.
    Leta 1969 so folklorniki iz Beltincev prišli do novih folklornih kostumov, a so se odločili, "da bodo noše podobne starim, zajemale pa bodo naglavno ruto, oprsnik in predpasnik v štirih pastelnih barvah, značilnih za Prekmurje, moška oblačila pa še nadalje iz domačega platna, le telovniki iz črnega blaga". ▸ 1969-ben a belatinci néptáncosok új népviseletet kaptak, de úgy döntöttek, hogy „a viseletek a régiekhez hasonlóak lesznek fejkendővel, mellénnyel és köténnyel, a Muravidékre jellemző négy pasztellszínben, míg a férfiviseletek továbbra is helyi vászonból készülnek, csak a mellényt készítik fekete szövetből”.

    4. (pripomoček za vodenje živali) ▸ hám
    Nekateri priporočajo tudi takšno pomoč, da psa privežejo s posebnim pasom ali oprsnikom okrog telesa. ▸ Egyesek azt is javasolják, hogy a kutyát speciális biztonsági övvel vagy a testéhez illeszkedő hámmal rögzítsük.
  • opustošenost samostalnik
    1. (o uničenem območju) ▸ lepusztultság, lecsupaszítottság, letaroltság
    povojna opustošenost ▸ háború utáni lepusztultság
    opustošenost nahajališčakontrastivno zanimivo lelőhely kizsigereltsége, kontrastivno zanimivo lelőhely kimerültsége
    Do golega obsekana drevesa govorijo o veliki opustošenosti pokrajine, o tem, da gozda tako rekoč ni več bilo. ▸ A tarvágás után a táj végtelenül csupasz volt, az erdő gyakorlatilag eltűnt.
    Kljub opustošenosti nahajališča smo našli skalo iz samih ostankov koral, ki pričajo o nekem davnem morju, v katerem so nastali skladi apnenca Trnovskega gozda. ▸ A hely lepusztultsága ellenére találtunk egy csak korallmaradványokból álló sziklát, ami egy ősi tengerről tanúskodik, amelyben kialakultak a Trnovo-erdő mészkőágyai.

    2. (o spreminjanju na slabše) ▸ sivárság, lepusztulás
    intelektualna opustošenost ▸ intellektuális sivárság
    duhovna opustošenost ▸ szellemi sivárság
    Na Japonskem se lahko zaradi starajočega prebivalstva še zaostrita družbena zaprtost in intelektualna opustošenost. ▸ Japánban az elöregedő lakosság miatt súlyosbodhat a társadalmi bezárkózás és a szellemi sivárság.
    Zrenjanin je nekdanje industrijsko središče Vojvodine, ki se zadnja tri desetletja spopada z ekonomsko opustošenostjo in visoko brezposelnostjo. ▸ Zrenjanin, a Vajdaság egykori ipari központja az elmúlt három évtizedben a gazdaság lepusztulásával és magas munkanélküliségi rátával küzdött.
  • oranžna žoga frazem
    (o košarki) približek prevedkanarancssárga labda [kosárlabda]
    Nekaj časa je nato skupaj treniral tako košarko kot nogomet, a vendarle je oranžna žoga prevladala. ▸ Ezt követően egy ideig kosárlabda- és futballedzésekre is járt, de végül a narancssárga labda kerekedett felül.
    Čeravno se je od oranžne žoge dokončno poslovil pred desetletjem, s svojo blagovno znamko še vedno zasluži 80 milijonov dolarjev na leto! ▸ Ugyan már egy évtizede véglegesen búcsút intett a narancssárga labdának, saját márkájával még mindig évente 80 millió dollárt keres.
  • ōrātiō -ōnis, f (ōrāre)

    1. govor, govorjenje, jezik: Pl., Ter., Naev. ap. Non., Enn. ap. Gell., Pac. ap. Ci., Ca. ap. Plin., ferae sunt rationis et orationis expertes Ci., omnis locutio oratio est Ci., Epicurus re tollit, oratione relinquit deos Ci. dejansko bogove odpravlja, govori pa vendar o njih, o. Latina, Graeca Gell.

    2. meton.
    a) govorica, način govorjenja, način dopovedovanja, izražanje, izraz, beseda: tanta commendatio oris atque orationis N., o. concinna, contorta Ci., virtuti Pompei quae potest oratio par inveniri? Ci., utriusque orationis facultas Ci. (govorniškega in filozofskega izražanja).
    b) govor, besede, izrek, izjava, izpoved: tecum mihi constituenda est oratio Ci. s teboj se moram še pogovoriti, parum oratione (s pogajanji, s pregovori) reconciliare N., captivorum oratio cum perfugis convenit C., hoc oratione adducti C. na to razpravo, honesta oratio est Ter., Ci. to se prav lepo glasi, apud quem (sc. Platonem) saepe haec oratio (trditev) usurpata est Ci.; occ. ugovor, protigovor: illorum o., qui dissentiunt Ci.; tudi opravičevalni govor, opravičilo, izgovor: percepta oratione eorum C.
    c) (umetno, za javnost izdelani ali predelani) govor, predavanje: C., Q., Sen. ph., Plin. iun., Suet., Gell. idr., Cato ab adulescentiā confecit orationes N., o. perpetua N. zdržema (neprekinjeno) tekoč govor, orationem habere de aliquā re Ci. ali super re T., orationes pro aliis et in alios L.; occ. α) predmet, snov, tema(tika) (govora): huius orationis principium invenire Ci., oratio deesse nemini potest Ci. β) zgovornost, govorniški dar: satis in eo fuit orationis atque ingenii Ci., vincas oratione Regulos Mart.
    d) nevezan govor, nevezana beseda, proza (s celim izrazom oratio soluta; naspr. versus, poema(ta)): Varr., saepissime et in poematis et in oratione peccatur Ci.
    e) molitev, poseb. očenaš: Eccl.
    f) v cesarski dobi = cesarski (pis(me)ni) odgovor (odpis), ukaz, odlok, sklep, cesarska odločitev, cesarsko pismo: Suet., oratio principis per quaestorem audita est T.
  • ormai avv. pa; že:
    ancora un po' e siamo ormai arrivati še malo, pa smo na cilju
    è ormai un mese che aspetto že mesec dni čakam
  • osa samostalnik
    1. (žuželka) ▸ darázs
    pik ose ▸ darázscsípés
    nadležna osa ▸ bosszantó darázs
    vrsta ose ▸ darázsfaj
    strup ose ▸ darázsméreg
    ličinka ose ▸ darázslárva
    roj os ▸ darázsraj
    gnezdo os ▸ darázsfészek
    osa piči ▸ darázs megcsíp
    Povezane iztočnice: navadna osa

    2. ponavadi v množini, v športnem kontekstu (član športnega kluba) ▸ darázs [a Gorenje Velenje kézilabdaklub játékosa]
    velenjske ose ▸ velenjei darazsak
    Svoje prve rokometne korake je napravil ravno v Velenju, za ose pa nato igral dolga leta, natančneje kar 26 sezon. ▸ Kézilabdás pályafutása elején éppen Velenjében játszott, majd hosszú éveken keresztül, egészen pontosan 26 idényen át a darazsak csapatának tagja volt.

    3. (orožje) ▸ Osza
    raketa osa ▸ Osza rakéta
    Kljub starosti so raketni sistemi osa še dandanes izjemno zanesljivi. ▸ Koruk ellenére az Osza rakétarendszerek még ma is rendkívül megbízhatóak.