Franja

Zadetki iskanja

  • uganíti (-em) | uganjeváti (-újem) perf., imperf.

    1. indovinare; azzeccare, imbroccare:
    še ene ni uganil non ne imbrocca una!
    uganiti željo nekoga indovinare il desiderio di qcn.

    2. star. (ugotoviti, spoznati) capire, stabilire:
    uganiti bistvo problema capire il nocciolo del problema
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. ta jo zmeraj ugane è uno che dice, che fa sempre giustamente
    marsikatero uganiti scherzare
    pog. uganiti neumnost fare una stupidaggine
    pog. uganiti kakšno pametno dire qcs. di sensato
  • uganka samostalnik
    1. (miselna igra) ▸ rejtvény, fejtörő, találós kérdés
    nagradna ugankakontrastivno zanimivo nyereményjáték
    matematična uganka ▸ matematikai rejtvény
    rešitev uganke ▸ rejtvény megfejtése
    razrešiti uganko ▸ megoldja a rejtvényt, megoldja a találós kérdést
    reševati uganke ▸ rejtvényt fejt
    zastavljati uganke ▸ találós kérdéseket feltesz
    Pravilna rešitev uganke, ki smo vam jo zastavili prejšnji teden, se glasi mavrica. ▸ Az előző héten feltett találós kérdés helyes megfejtése a szivárvány.

    2. (neznana stvar ali problem) ▸ rejtély, talány
    nerešljiva uganka ▸ megoldhatatlan rejtély, megfejthetetlen rejtély
    nerešena uganka ▸ megoldatlan rejtély
    večna uganka ▸ örök rejtély
    velika uganka ▸ hatalmas rejtély
    razvozlati uganko ▸ megfejti a talányt
    rešiti uganko ▸ megoldja a rejtélyt
    ostajati uganka ▸ rejtély marad
    znajti se pred uganko ▸ rejtély előtt találja magát
    Kot ostaja uganka njeno življenje, je skrivnostna tudi njena poezija. ▸ Ahogy egész élete talányokban gazdag, költészete is rejtélyes.
  • uglasben pridevnik
    (ki je opremljen z glasbo) ▸ megzenésített
    uglasbena poezija ▸ megzenésített költészet
    uglasbena pesmica ▸ megzenésített versike
    uglasbena pesem ▸ megzenésített vers
    uglasbeno besedilo ▸ megzenésített szöveg
    Veliko njegovih pesmi je uglasbenih in prirejenih za glasbene zasedbe in pevske zbore. ▸ Sok versét megzenésítették és feldolgozták zenekarok és kórusok számára.
    Pesem je uglasbena in ponarodela, zato jo lahko z učenci tudi zapojemo. ▸ A verset megzenésítették és széles körben elterjedt, ezért a tanulókkal el is énekelhetjük.
  • uglasbiti glagol
    (opremiti z glasbo ali melodijo) ▸ megzenésít
    uglasbiti himno ▸ himnuszt megzenésít
    uglasbiti poezijo ▸ költészetet megzenésít
    uglasbiti pesem ▸ verset megzenésít
    uglasbiti besedilo ▸ szöveget megzenésít
    Nekoč so ansambli sami napisali pesem in jo uglasbili, danes znajo to le redki. ▸ Egykor a zenekarok saját maguk írták és zenésítették meg a dalszövegeket, manapság erre kevesen képesek.
    Pesmi lahko uglasbimo in spremljamo z našimi glasbili. ▸ A verseket megzenésíthetjük és a hangszereinkkel kísérhetjük.
  • uklét (-a -o) adj.

    1. trasformato, incantato, stregato:
    gledal jo je kot uklet la guardava, la fissava come stregato
    obstati kot uklet fermarsi immobile
    ukleta tišina un silenzio di tomba

    2. pren. (v pov. rabi)
    biti uklet v molk essere condannato al silenzio
  • ulíti fondre, couler, mouler

    uliti se se répandre, commencer à couler (à flots)
    dež se ulije il pleut à verse (ali à torrents, à seaux)
    kri se je ulila le sang a jailli
    uliti jo (pobrisati jo) s'enfuir, familiarno filer
    iz cela ulit d'un seul jet
    obleka mu pristoji kakor ulita l'habit lui va comme un gant
  • ultimo

    A) agg.

    1. zadnji:
    l'ultimo giorno del mese zadnji dan v mesecu
    termine ultimo zadnji rok
    in ultima analisi pren. končno, konec koncev
    ultima istanza pravo na zadnji instanci, stopnji
    in ultima istanza pren. navsezadnje
    all'ultimo momento, all'ultima ora v zadnjem trenutku
    gli eroi dell'ultima ora iron. slabš. junaki po bitki
    dalla prima all'ultima parola od začetka do konca
    le ultime parole famose pog. šalj. rekel in ostal živ
    arrivare buon ultimo priti zadnji na cilj
    avere sempre l'ultima parola imeti vedno zadnjo besedo
    dare l'ultima mano dokončati, dodelati
    non è ancor detta l'ultima parola pren. ni še rečeno
    esalare l'ultimo respiro izdihniti, umreti
    essere all'ultima ora biti na smrtni postelji, umirati
    esprimere le ultime volontà izraziti zadnjo voljo, narediti oporoko

    2. ekst. zadnji, poslednji:
    fare un ultimo sforzo napeti zadnje sile

    3. zadnji (časovno najbližji); najnovejši:
    l'ultima guerra zadnja vojna
    l'ultimo grido della moda zadnji krik mode
    dell'ultima ora najnovejši
    ultimo scorso admin., trgov. prejšnji (dan v tednu, mesecu):
    sabato ultimo scorso prejšnjo soboto

    4. daven

    5. knjižno oddaljen

    6. skrajen:
    le ultime propaggini della penisola skrajni obronki polotoka

    7. pren. zadnji, poslednji (po važnosti, vrednosti):
    l'ultimo arrivato, l'ultimo venuto pren. najmanj pomembna, sposobna, zaslužna oseba
    l'ultima ruota del carro pren. slabš. peto kolo pri vozu
    non ultimo vreden, zaslužen
    di ultima qualità ekst. zelo slabe, najslabše kvalitete

    8. pren. največji, najvišji:
    all'ultimo grado do najvišje stopnje
    portare qcs. alla sua ultima conseguenza kaj pripeljati do skrajnosti

    9. pren. knjižno glaven, osnoven:
    ecco la ragione ultima delle mie decisioni to je glavni razlog mojih odločitev

    B) m (f -ma)

    1. zadnji, zadnja; poslednji, poslednja:
    l'ultimo della classe najslabši učenec
    l'ultimo in classifica šport zadnji na lestvici
    l'ultimo della lista zadnji na seznamu
    gli ultimi saranno i primi biblijsko poslednji bodo prvi
    l'ultimo degli ultimi najslabši sploh

    2. pog. zadnji (v vrsti, zaporedju):
    l'ultimo del mese zadnji (dan) v mesecu
    questa è l'ultima (malefatta, birichinata) che mi hai combinato ta je zadnja, ki si mi jo zagodel

    3. pren.
    all'ultimo, in ultimo na koncu
    da ultimo, sull'ultimo končno
    fino all'ultimo do konca
  • ultrōneus 3 (ultrō) prostovoljen, radovoljen: exilium, victima Ap., funus, voluntas Cypr.; preg.: merces ultroneae putent Hier. smrdi(jo); o osebah: Ap., Vulg.
  • úm raison ženski spol , intellect moški spol , intelligence ženski spol , esprit moški spol , entendement moški spol , bon sens moški spol

    biti brez uma, iz uma n'être pas dans son bon sens, être hors de son bon sens, avoir perdu la tête
    imeti na umu avoir quelque chose en vue, méditer, projeter quelque chose
    na um priti venir à l'idée (ali à l'esprit)
    to mi ne gre iz uma cela ne me sort pas de l'esprit (ali de la tête, familiarno de la cervelle), cela m'obséde, j'y pense toujours
    um se mu jo omračil il a l'esprit troublé, il n'a pas toute sa tête, il n'a plus son bon sens
  • umbō -ōnis, m (prim. skr. nábhyam pesto, nā́bhiḥ popek, pesto, gr. ὀμφαλός = lat. umbilīcus, stvnem. naba pesto, nabula popek = nem. Nabe pesto, Nabel popek) vsaka vzboklina, izboklina ali štrlina

    1. popek sredi ščita, ščitni popek, ščitna grba, ščitna krogla, ščitna izboklina, ki so jo vojaki v spopadu mož na moža pogosto uporabljali za zadajanje udarcev: Amm. idr., summus clipei umbo V., adsurgentem regem umbone resupinat L., Gallum umbone ictum deturbat L., ferire umbonibus T.; sinekdoha ščit: salignae umbonum crates V., nec sufficit umbo ictibus V.; pren.: umbone iudiciali repelli Val. Max. zavrnjen biti z zaščitno močjo sodnega odloka.

    2. komolec, starejše laket: Stat., Mart.

    3. predgorje, nos, zemeljski rt: Isthmius Stat.

    4. izboklina, izbočena okroglina (oblina) na dragulju: Plin.

    5. štrleči mejnik na njivah: Stat.

    6. nagubani del, guba obleke: Tert.; meton. toga: candidus Pers.

    Opomba: Star. nom. pl. umbonis: Varr.
  • umoríti (-ím) perf.

    1. uccidere, ammazzare; assassinare:
    zahrbtno umoriti uccidere proditoriamente
    pren. epidemija je umorila veliko ljudi l'epidemia ha ucciso, falcidiato molte persone, ha provocato molte vittime

    2. pren. sopprimere, soffocare:
    voljo nekomu umoriti soffocare la volontà di qcn.
    žalostna novica jo je umorila la triste notizia fu un grave colpo per lei
  • uno, un

    A) agg. (f una)

    1. eden, en, ena:
    la raccolta di novelle Le mille e una notte zbirka povesti Tisoč in ena noč
    in, fra un attimo, un baleno, un minuto v trenutku, takoj, na mah

    2. ekst. en sam:
    non ho un soldo in tasca brez ficka sem
    a un modo, d'un modo enako, na enak način
    a un tempo istočasno, hkrati
    a una voce enoglasno, skladno

    3. ekst. knjižno en, nedeljen, strnjen, združen:
    la Repubblica, una e indipendente združena in neodvisna republika

    4. (število) eden:
    il numero uno è dispari število eden je liho
    numero uno pren. številka ena, najboljši, največji:
    un farabutto numero uno lopov številka ena
    nemico pubblico numero uno največji sovražnik države

    B) m (f una) (število) eden:
    è l'una ura je ena
    uno in matematica šol. enka, enojka v računstvu
    a uno a uno (uno alla volta) eden po eden
    uno che sia uno niti eden
    uno per tutti, tutti per uno vsi za enega, eden za vse!
    essere uno dei tanti pren. biti eden od mnogih
    marciare in fila per uno korakati v gosjem redu

    C) art. indeterm. (f una)

    1. neki, neka:
    prestami un libro posodi mi knjigo

    2. (za izražanje enakosti, podobnosti)
    questa casa è una stalla ta hiša je pravi hlev

    3. (za izražanje posameznika iz istega razreda, vrste)
    ma è un bambino! saj je vendar otrok!

    4. pleon. približno:
    starò fuori un dieci minuti kakih deset minut me ne bo

    Č) pron. (f una; m pl. uni)

    1. nekdo:
    c'è uno che ti cerca nekdo te išče

    2. kdor (v brezosebni rabi):
    uno che ha soldi si può permettere tutto kdor ima denar, si lahko vse privošči

    3. ( v zvezi z 'altro') ta, eden:
    l'uno o l'altro ta ali oni
    l'uno dopo l'altro drug za drugim
    l'un l'altro drug drugega
    si aiutano l'un l'altro drug drugemu pomagata

    4. eden, katerikoli:
    ci sono delle riviste sul tavolo, passamene una na mizi so revije, daj mi eno
    combinarne una zagosti jo
    raccontarne una povedati zgodbico, novico
  • un-de, adv. (nam. *cunde, iz pron. debla; prim. ubi)

    1. vprašalno odkod? (od kod?); krajevno v odvisnem vprašanju: Pl. idr., u. venis? H., u. deiectus est Cinna? Ci., u. domo? H., V. od kod doma?, u. et quo, Catius? H.; asindet.: u. quo venis? H.; s partitivnim gen. gentium: u. haec igitur gentium est? Pl.; v odvisnem vprašanju: ut mihi responderet, u. esset Ci., u. initium belli fieret, explorabant C., quaere, u. domo, quis, cuius fortunae H., u. domo quisque sit, quaere Sen. ph., qualis et unde genus (gr. acc.), quaeris Pr.; metaf. = ex quo, a quo, quocum idr.: Q., Ap., u. id scis? Ter., u. hos nōvī? O., u. ea est tibi? Pl. od kod jo imaš? = s čim si jo plačal?, u. iste amor tam improvisus? Ci., face, id ut paratum iam sit. Unde gentium? Pl., unde (zakaj) sit infamis, discite O.

    2. relat. odkoder (od koder) (krajevno, v korelaciji): inde venit, unde mallem Ci., quam ibi, unde huc translata essent Ci., ut eo restituerentur, unde deiecti essent Ci., ut, unde abissent, eodem redirent Ci., Latobrigos infines suos, unde (= ex quibus) erant profecti, reverti iussit C.; metaf. (= a quo, ex quo, quo) idr.: Ter., L., Col., Iust. idr., qui eum necasset, unde ipse natus esset Ci., is, u. te audisse dicis Cu., u. quidque audisse dicant Pl., u. agger comportari posset, nihil erat reliquum C., non reliquit, u. (s čimer) afferretur N., infert deos Latio, genus unde Latinum V., Athenienses, unde (= a quibus) leges ortae Ci.; occ.
    a) kot jur. t.t. unde petitur (o obtožencu): u. petitur aurum Ter., ego omnibus, u. petitur, hoc consilium dederim Ci., illi, u. peteretur, credendum esse Ca. ap. Gell.
    b) kot publicistični izraz unde stat na čigar strani kdo ali kaj stoji, čigar stranki kdo pripada: u. stetisset, eo se victoria transferret Iust., ibi maiestatem regiam verti, u. Alexandri soror staret Iust.; pren.: eventus belli, ut aequus iudex, u. ius stabat, ei victoriam dedit L.

    3. reduplicirano undeunde (pisano tudi ločeno unde unde) odkoder koli (od koder koli): Ap. idr., mercedem aut nummos undeunde extricat H., undeunde foret Cat.
  • unêsti emporter, enlever

    unesti jo s'en tirer, en réchapper, en sortir sain et sauf
    unesti se céder, lâcher, se relâcher, fléchir; se calmer
  • ungerupft: ungerupft davonkommen figurativ poceni jo odnesti
  • ungeschoren nestrižen; figurativ ungeschoren bleiben/davonkommen poceni jo odnesti (brez kazni, brez neprijetnosti, ne da bi imel težave)
  • unredeemed [ʌnridí:md] pridevnik
    ne zopet (nazaj) dobljen; neplačan (dolg); neizpolnjen (obljuba); neodkupljen (zastavek); nekompenziran
    religija neodrešen
    figurativno neublažen; slab

    ugliness unredeemed save by the beauty of the eyes grdost, ki jo kompenzirajo edinole lepe oči
  • uprásniti (-em) perf.

    1. accendere (sfregando):
    uprasniti vžigalico accendere un fiammifero

    2. pog. uprasniti jo (iti, oditi) andarsene
  • urejevalnik samostalnik
    (računalniški program) ▸ szerkesztő [program]
    urejevalnik datotek ▸ fájlszerkesztő
    urejevalnik teksta ▸ szövegszerkesztő
    urejevalnik preglednic ▸ táblázatszerkesztő
    urejevalnik zvoka ▸ hangszerkesztő
    urejevalnik slik ▸ képszerkesztő
    urejevalnik videa ▸ videószerkesztő
    urejevalnik registra ▸ adatbázis-szerkesztő
    uporaba urejevalnika ▸ szerkesztő használata
    vgrajen urejevalnik ▸ beépített szerkesztő
    grafični urejevalnik ▸ grafikai szerkesztő
    spletni urejevalnik ▸ webszerkesztő
    zagnati urejevalnik ▸ szerkesztőt elindít
    uporabljati urejevalnik ▸ szerkesztőt használ
    odpreti urejevalnik ▸ szerkesztőt megnyit
    Novice lahko shranimo v tekstovni obliki in prebiramo v urejevalniku Word. ▸ A híreket szöveges formátumban lehet elmenteni és Word szövegszerkesztőben lehet olvasni.
    Za izdelavo spletnih strani je zelo pomembno, da spletni urejevalnik in grafični program lepo sodelujeta. ▸ A honlapkészítéshez nagyon fontos a webszerkesztő és a grafikai szoftver jó együttműködése.
    Povezane iztočnice: urejevalnik besedil
  • urézati (dé)couper, tailler

    urezati jo (po cesti) se mettre en chemin, prendre Le chemin
    urezati jo (godci) jouer un morceau de musique
    urezati se v prst se couper au doigt, se faire une coupure (ali une entaille) au doigt
    urezati se (figurativno) (zmotiti se) se tromper, se méprendre sur, familiarno se fourrer (ali se mettre) le doigt dans l'œil, popularno se gourer