Franja

tuba -ae, f (tubus cev) (stoječa) cev ali troba

1. cev, žleb: fistula, quae tuba dicitur Vitr.

2. tuba, troba, tromba, troblja, trobenta, ravno trobilo s koncem, podobnim lijaku; uporabljali so jo v boju (pri pehoti); z njo so dajali znamenje za boj ali umik, za odhod, za delo in počitek: lituo tubae permixtus sonitus H., tubae sonus C. ali clangor V., tubarum sonus Ci. ali cantus L., non tuba directi, non aeris cornua flexi O., tubae rancitas Plin., tuba a Graeco inscienter inflata L., tubae canunt L., concinunt tubae L., tubae cornuaque concinuerunt L., cornua ac tubae concinuēre T., tubā signum dare C., tubā canere T. trobiti; pren. = povzročitelj, pobudnik, snovalec: belli civilis tubam quam illi appellant Ci. ep., haec (sc. est) tuba rixae Iuv.; tubo so uporabljali tudi pri različnih obredih, slavnostih, igrah, zborovanjih idr.: H., V., O. idr.

3. meton.
a) bojno znamenje = boj, spopad, bitka: navalis Mart., civilis Cl., ante tubam V., Cl. pred bojem.
b) vzvišeno, epsko pesništvo: Mart., Cl.
c) vznesen, doneč govor: Prud.

tumeō -ēre (indoev. baza *teu̯H- oteči, nabrekniti, nabuhniti; prim. túmraḥ poln (česa), zavaljen, tolst, strčeč, tutumáḥ obilen, tumalaḥ, tumulaḥ hrupen, tumalam hrup (prim. lat. tumultus), tavīti, tā́uti močan je, ima moč, tuvi- zelo, silno, got. þiuda ljudstvo, gr. τύμβος gomila, grob, τύλη, τύλος žulj, grba, žmula, lat. tumor, tumidus, tumultus, tumulus, tōmentum, tōtus, lit. túlas nekateri, taukaī mast, maščoba, tunkù, tùkti mastiti se, debeliti se, let. tulzuns oteklina, tauta ljudstvo, tūks oteklina, tūkt nabrekati, otekati, sl. til, tilnik, stvnem. diota ljudstvo, dioh stegno, bedro)

1. biti nabrekel, biti nabuhnjen, biti napet, biti napihnjen (napuhnjen), biti otekel (otečen), biti narasel, biti poln, nabrekniti (nabrekati, nabrekovati), nabuhniti (nabuhovati), nape(nja)ti se, napihniti (napihovati) se, napuhniti (napuhati, napuhovati) se, oteči (otekati), narasti (naraščati), (na)polniti se, napolniti (napolnjevati) se: pedes tumentes V., quid hoc in collo tibi tumet? Pl., corpus tumet veneno O., tument tibi inguina H., tument lumina fletu Tib., bile tumet iecur H., tumet Achelous imbre O.; z gr. acc.: anguis colla tumens V.; pren.: vere tument terrae V. kipi(jo), unus ferebat fiscos cum pecunia, alter tumentes multo saccos hordeo Ph. polne, napolnjene, in tenero palmite gemma tumet O., anni (sc. virginis) tumentes Stat. zrela, tument vela sinu Mart.; poseb. o govoru in govorniku biti nabuhel, biti napihnjen, biti nadut, biti bombastičen (pompozen): Q., Mart. idr., Cicero obtrectatoribus tumens videbatur T. (Dial.).

2. metaf.
a) biti napihnjen, biti napuhnjen, biti napuhel, biti samovšečen, hvaliti se, bahati se, napihovati se, prevze(ma)ti se, prevzetovati (s čim, zaradi česa): nominibus O., gloriā Plin., laudis amore tumes H., tumens inani superbiā Ph., Nero longā serie Caesarum tumens T., alto stemmate Iuv.; z notranjim obj. (adv.): vana tumens V.
b) biti razburkan, biti razburjen, biti razdražen, biti razsrjen, biti togoten, (vz)kipeti (od jeze), razburiti (razburjati) se, (raz)srditi se, (raz)togotiti se, (raz)burkati se, kipeti: tumet unda a vento O., sapientis animus numquam tumet Ci., tumet animus irā L., rabie fera corda tument V., tumentem lacrimis fatigant T., nescio quid animus … tumet Sen. tr. kaj da snuje razsrjeni duh, tum tumet Tib. žari od pohote.
c) vreti, biti nemiren, upirati se, puntati se, buniti se, vstajati: tument negotia Ci., tument animi plebis Plin. iun., Galliae tument T. v Galijah vre.
d) occ. pesn.: bella tument O. hočejo počiti.

tumultuātiō -ōnis, f (tumultus) hrup, trušč, ropot, hrušč, „šunder“, vrišč, hrupen nemir: Hier. idr., haec tumultuatio regem, cupientem, si se sequerentur, raptim evadere angustias, revocare primos et eadem qua venerat via referre coegit signa L., sine ulla tumultuatione solo vix unum exercitum capiente alterum inseruit Val. Max.; metaf. neredno priseganje, prisega v naglici, ki so jo opravili milites tumultuarii: Isid.

tunica -ae, f (semit. izpos.; prim. aramejsko kithuna, hebr. ketonet, arab. kattán, gr. χιτών)

1. túnika (= „suknjič“, „srajca“), platneno ali volneno spodnje oblačilo, brezrokavno ali s kratkima rokavoma, segajoče do kolen in podobno srajci; doma so jo Rimljani in Rimljanke nosili neposredno na telesu brez pasu, zunaj hiše pa prepasano. V najstarejših časih so se Rimljani ogrinjali le s togo: Romani tunicā diu caruerunt, solā togā contenti Gell.; v klasični dobi pa je bila tunika v splošni rabi in moški so zunaj hiše nosili vrh nje še togo, ženske pa stolo (stola) ali palo (palla): Pl., Ci. idr., tunica linea Hier., Aug., candida Petr., nuptialis H., russea Petr., scissa et sordida Petr., tunicam altius colligere Petr., tunicas mutare cotidie Hier., tunicae manicas habent V.; manuleata tunica Pl., Suet. ali manicata tunica Cu. tunika z (dolgimi) rokavi je veljala za mehkužno in tujo nošo; prav tako tudi talaris tunica Hier., Lact. do gležnjev segajoča tunika: quos … bene barbatos videtis, manicatis et talaribus tunicis Ci. Pozneje so višji stanovi nosili dve tuniki, spodnjo (tunica interior, interula) in vrhnjo, ki je bila pri senatorjih obšita s širokim robom (latus clavus), pri vitezih pa z ozkim robom (angustus clavus, gl. clavus); nižji sloji, zlasti sužnji, so nosili samo tuniko: tunicatus populus (popellus), gl. tunicātus. Semitski izvor tega oblačila izpričujejo tudi nekatere omembe v literaturi, npr.: tunicae Lydorum opus Luc.; preg.: tunica propior pallio est Pl. tunika mi je bližja kot palij, srajca mi je bližja kot suknja.

2. metaf. koža, ovoj, lupina, luščina, mekina, strok: cicadae Lucr., oculorum Cels., boleti Plin., gemmae (popki, brsti) tenues rumpunt tunicas (ličje) V., lupini Iuv. strok.

turban samostalnik
1. (tradicionalno moško pokrivalo) ▸ turbánSikhizem izhaja iz Indije, pripadniki vere pa nosijo turbane. ▸ A szikhizmus Indiából ered, a vallás követői pedig turbánt hordanak.
Samo neposredni potomci preroka lahko nosijo črne turbane. ▸ Csak a próféta közvetlen leszármazottai viselhetnek fekete turbánt.

2. (žensko pokrivalo) ▸ turbánNadela si je bel svilen turban, ki je imel ob strani širok trak, s katerim si je lahko zakrila usta in brado. ▸ Fehér selyemturbánt tett a fejére, oldalt széles szalaggal, amellyel el tudta takarni a száját és az állát.
Dame evropskih in ameriških velemest so dostojanstveno nosile turban, pozimi pa so se grele s kučmo. ▸ Az európai és amerikai nagyvárosok hölgyei méltósággal hordtak turbánt, télen pedig kucsma alatt melegedtek.

3. (o obliki) ▸ turbánLase zavijte v turban iz brisače, ki ste jo prej namočile v toplo vodo in dobro ožele. ▸ A haját csavarja be előzőleg meleg vízbe áztatott és jól kifacsart törölközőturbánba.
Navadno je spal v svojem frotirastem kopalnem plašču, pokrit s turbanom iz hotelskih brisač. ▸ Általában a frottír fürdőköpenyében, a szállodai törölközőkből készített turbánokkal takarózva aludt.

turdus -ī, m (iz *(s)trozdo- *tr̥zdos-; prim. gr. στροῦϑος, στρουϑός vrabec, lit. strãzdas = sl. drozd, drozg = stvnem. drōsca(la) = nem. Drossel)

1. drozd, drozg, brinovka: Varr., Plin., Col., Mart. idr., nil melius turdo H. — Soobl. (ki jo Varr. zanika) turda -ae, f: nec tenues sollers turdarum nosse salivas Pers.

2. riba morski drozd, morski kos, menda = trska: Varr., Col., Plin., Q.

turn down prehodni glagol
preganiti, prepogniti, zviti (list v knjigi); zavihati (ovratnik); priviti (plin, da manj gori), oslabiti (luč), utišati nekoliko (radio); pregrniti, postlati (posteljo)
ameriško, sleng ošteti, grajati; odbiti, odkloniti (kandidata, ponudbo); dati (komu) košarico, zavrniti
neprehodni glagol
zavihati se navzdol, povesiti se

to turn down the corner of a page zavihati kot lista v knjigi
he asked her to marry him but she turned him down zasnubil jo je, pa ga je zavrnila

turri-ger 3 (turris in gerere) stolponosen, s stolpom (stolpi) opremljen, stolpovit, stolpat, stolpast: urbes V., humeri elephantorum Plin., carinae Lucan., ferae moles Sil., patriae imago turrigero canos effundens vertice crines Lucan.; od tod turrigera = s stolpastim (zidnim) vencem okrašena, vzdevek Kibele, boginje mest, ki so jo upodabljali s stolpastim (zidnim) vencem oz. krono: Cybele, Ops, dea (= Kibela) O.

turrītus 3 (turris)

1. stolpat, stolpast, stolpovit, s stolpi opremljen, s stolpi utrjen: muri, moenia O., castella Lucan., puppes V., moles, tempora Sil., boves Lucas turrito corpore taetras Lucr., elephanti Auct. b. Afr., Plin.; kot fem. Kibelin vzdevek s stolpastim (zidnim) vencem okrašena (= turrigera; gl. turriger), vzdevek Kibele, boginje mest, ki so jo upodabljali s stolpastim (zidnim) vencem oz. krono: Berecynthia mater V., mater O., dea Pr.

2. occ. visok kakor stolp (= zelo visok), nagrmaden, nakopičen: scopuli V.; o lasnem nakitu: corona Lucan., caput Prud., vertex Hier.

tutulus -ī, m tútul, visoka frizura (visok nakit iz las), sestoječ iz spredaj nad čelom zvitih in med seboj spletenih kit; videti je bila kot kvišku stoječa pentlja iz spletenih las, nosila pa sta jo zlasti flamen in njegova soproga (flaminica): Tert. idr., tutulati dicti hi, qui in sacris in capitibus habere solent ut metam; id tutulus appellatus ab eo quod matres familias crines convolutos ad verticem capitis quos habent vit[ta] velatos dicebantur tutuli, sive ab eo quod id tuendi causa capilli fiebat, sive ab eo quod altissimum in urbe quod est, arcs, tutissimum vocatur Varr., tutulum vocari aiunt flaminicarum capitis ornamentum, quod fiat vitta purpurea innexa crinibus, et exstructum in altitudinem Fest.

überbekommen^* jemanden/etwas naveličati se (koga/česa); einen/eins überbekommen fasati jo

ubírati (-am) | ubráti (ubêrem)

A) imperf., perf.

1. accordare, armonizzare

2. pren. suonare, cantare:
ubirati strune na kitari suonare la chitarra

3.
ubirati, ubrati pot, smer andare, prendere la strada
ubirati vsak dan isto pot andare tutti i giorni per la stessa strada

4. ubirati jo, ubrati jo andare, camminare:
ubrati jo peš andare a piedi

5. pren. prendere, optare, decidersi:
ubirati nove metode decidersi per nuovi metodi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ubirati korake, stopinje za kom seguire qcn.
ubirati dolge korake allungare il passo
ubrati korak po godbi regolare il passo sulla musica
pren. ubrati pravo struno trovare il modo giusto
pren. ubrati druge strune cambiar musica, voltar disco
pren. ubrati smešno struno buttarla sul ridere

B) ubírati se (-am se) | ubráti se (ubêrem se) imperf., perf. refl. combaciare, combinare, aderire:
teh. zobniki se morajo pravilno ubirati i denti devono aderire correttamente
ne moči se ubrati z drugimi non riuscire a combinare, restare estraneo

ubogati glagol
1. (o izpolnjevanju zahtev) ▸ engedelmeskedik, szót fogadTvoj starejši brat sem in ubogala me boš. ▸ A fivéred vagyok, és szót fogsz fogadni.
Zakaj so vojaki kljub vsem naporom še vedno ubogali svojega poveljnika? ▸ A katonák minden erőfeszítés ellenére miért engedelmeskedtek még mindig a parancsnokuknak?
Naprava je do popolnosti ubogala njene glasovne ukaze. ▸ A készülék teljes egészében engedelmeskedett a szóbeli utasításainak.

2. (o ustreznem odzivanju česa) ▸ engedelmeskedik
Če bi jo noge še ubogale tako kot včasih, bi odšla k polnočnicam. ▸ Ha a lábai még mindig úgy engedelmeskedtek volna, mint valaha, eljárt volna az éjféli misékre.
Ampak glava me zaradi žganja ne uboga. ▸ De a fejem a pálinka miatt nem engedelmeskedik.
Pritisnil je na zavoro, od tedaj naprej pa ga volan mercedesa ni več ubogal. ▸ Rálépett a fékre, de attól fogva a Mercedes kormánya nem engedelmeskedett neki.

3. (upoštevati pri svojem ravnanju) ▸ hallgat, követ Ubogala je nasvet, se oglasila in napisala podrobno poročilo o dogodku. ▸ Hallgatott a tanácsra, jelentkezett és részletes jelentést írt az eseményről.
Poslušajte svojo intuicijo in jo ubogajte. ▸ Hallgasson az intuíciójára és kövesse azt.
Prijateljice so silile domov, jaz pa nisem ubogala svojega srca, in ostala. ▸ A barátnőim unszoltak, hogy menjünk haza, én pedig nem hallgattam a szívemre, és maradtam.

ubráti

ubráti pot to take a way
ubráti jo (figurativno) to run away, to escape, to get to one's feet
ubráti pesem to intone (ali intonate) a song
ubráti druge strune (figurativno) to change one's tune, to sing another tune

ubrísati effacer, rayer

ubrisati koga donner (ali porter, asséner, familiarno flanquer) un coup à quelqu'un
ubrisati jo se sauver, s'échapper, faire une tugue
vino se ubriše le vin s'épure (ali se clarifie, se décante)
nebo (vreme) se ubriše le ciel (le temps) s'éclaircit

ubrísati (ubríšem) perf.

1. pog. (udariti) bastonare, picchiare

2. pog. pren. ubrisati jo svignarsela, battersela

ucvréti (faire) frire

ucvreti jo s'éclipser, courir à toutes jambes, prendre ses jambes à son cou

ucvréti (ucvrèm) perf. pog. pren. ucvreti jo svignarsela, battersela; scappare

udáriti (-im) | udárjati (-am)

A) perf., imperf.

1. colpire, battere; picchiare:
udariti koga v obraz, v trebuh colpire qcn. al viso, al ventre
udariti s petami v pozdrav battere i tacchi in segno di saluto
ura udari vsake pol ure l'orologio batte, suona ogni mezz'ora
udariti pečat na listino mettere, apporre il timbro sul documento

2. battere, sbattere, urtare:
avtomobil je čelno udaril v zid l'auto ha sbattuto frontalmete contro il muro

3. cadere:
v senik je udarila strela un fulmine è caduto sul fienile

4. pren. attaccare, assaltare:
udariti na sovražnika attaccare il nemico

5. pren. (nenadoma, silovito pojaviti, pojavljati se) erompere, prorompere; emergere, (ri)apparire; avvertire, essere investito:
njegove slabe lastnosti so spet udarile na dan le sue pecche riapparvero nuovamente
v nos mu je udaril vonj po ožganem fu investito da un odore di bruciato

6. (prizadeti, prizadevati) colpire:
državo je udarila huda gospodarska kriza il paese fu colpito da una forte recessione

7. pren.
slepota ga je udarila diventò cieco, perse la vista
kap, sončarica ga je udarila subì un colpo apoplettico, un colpo di sole

8. impers. pog. ammalarsi
udarilo mu je na ledvice, na oči si ammalò ai reni, agli occhi

9. (napasti, napadati, kritizirati) attaccare, criticare:
udariti po političnih nasprotnikih attaccare gli avversari politici

10. attaccare, incominciare a, mettersi a:
udariti polko attaccare una polka
udariti tarok fare una partita di tarocchi
udariti po žganju darci dentro col brandy
udariti obilno malico fare una colazione abbondante

11.
udariti v jok, v smeh scoppiare a piangere, a ridere

12. pren. dire, prendere a dire, sparare:
naravnost udariti dire direttamente

13. udariti jo (iti, oditi) andarsene; tagliare:
udariti jo čez travnik tagliare per il prato
udariti jo v hribe andare in montagna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. njegove besede so jo udarile (prizadele) le sue parole la ferirono
pren. v glavo mu je udarila misel, da bi se oženil, da je čas, da se oženi gli venne in mente di sposarsi, che era ormai ora di sposarsi
kri mu je udarila v glavo il sangue gli montò alla testa
pren. pohvala mu je udarila v glavo la lode gli diede alla testa
pren. udariti na pravo struno toccare il tasto giusto
udariti s pestjo po mizi battere il pugno sul tavolo (tudi ekst.)
pren. udariti po žepu colpire al portafoglio
pog. kap ga je udarila gli è venuto un colpo (apoplettico)
pren. udariti mimo, v prazno fallire il bersaglio
pren. udariti v oči saltare agli occhi
udariti (si) v roke concludere un affare
udariti jo po slovensko parlare, cantare in sloveno

B) udáriti se (-im se) perf. refl.

1. darsi un colpo, ferirsi, battersi:
pri padcu se je udaril v glavo nella caduta si battè la testa

2. pren. (sporeči se) litigare

3. (spopasti se) scontrarsi

udréti (udrèm) perf. pog. udreti jo precipitarsi, lanciarsi, correre:
udreti jo proti domu correre a casa