Franja

nur samo, le; kar (nur her damit! kar sem s tem!); wer/was nur kdo/kaj neki; wenn nur samo da; nicht nur ..., sondern auch ... ne le ..., temveč tudi ...; nur zu gut še predobro; [daß] dass es nur so ... da kar ...

ó¹ inter.

1. (izraža občudovanje, zadovoljnost) oh:
o, kakšna sreča! oh che felicità!

2. (izraža telesno ali duševno trpljenje) oh:
o, kako trpim quanto mi fa male

3. (izraža podkrepitev trditve) eccome; già, sì:
o, še kako nas zanima ci interessa, eccome!

ob¹ in Fragesätzen: ali; ob auch pa četudi; als ob kot da (bi); Na ob! Pa še kako!, Seveda!; Und ob! Jasno! Še vprašaš!

ob, praep. z acc. (indoev. *epi, *opi, *ebhi, *obhi; prim. skr. ápi tudi, k, pri, na, abhí k, na, gr. ἐπί, osk. úp, op, got. bi = stvnem. bī = nem. bei, sl. o-, ob, ang. by; glede na končnico praep. ob iz op(i) prim. lat. ab iz *ap(o). Prvotna obl. op je še ohranjena v gr. ὄπισϑεν zadaj, ὀπίσσω, ὀπίσω nazaj, lat. op-erio; pred vokali in d, l, n, r, v ob, sicer priličeno: oc-c, of-f; ob razširjen v obs v obs-caenus, *obs-tendo (< *ops-tendo) = ostendo)

1. krajevno (pri glagolih pregibanja) proti: cuius ob os Grai ora obvertebant Enn. ap. Ci., ignis, qui est ob os effusus Ci., Turni se pestis ob ora fert V.; prim. auffere tergum ob iniuriam Pl. fr., corvi quasi ob oculos imago constituta est Aug.; enak pomen v sestavljenkah ob-loqui, ob-esse, ob-sistere idr.

2. (pri glagolih mirovanja) pred, prek(o), čez: mihi mors ob oculos versatur Ci., lanam ob oculum habere Pl.

3. metaf. naznanja
a) namen za koga (z acc.), komu v prid, v korist: ob aliquod emolumentum cupidius dicere Ci., ob rem publicam interfici, mortem obire idr. Ci., id frustra, an ob rem faciam S. v korist.
b) vzrok, povod zaradi, iz: ob merita sua carus est S., di poenas ob delictum expetunt Ci., unius ob iram prodimur V., ob metum T. iz strahu, ob eam iram L. nejevoljen zaradi tega, ob industriam Pl. = de industria, regi ignoti ob aetatem Cu.; poseb. ob eam rem C., Ci. = ob eam causam Ci. = ob eas causas C. = quam ob rem C., Ci., quas ob res Corn. = ob ea, ob quae S. = ob id, ob hoc, ob haec L., T., Vell. zato, zaradi tega, zategadelj, ob id ipsum L., T. prav zato.
c) povračilo za: ob asinos ferre argentum Pl., talentum magnum ob unam fabulam datum Ter.

òbdanicē prisl. v teku enega dneva: možeš u Sinj na obdanice lahko greš v Sinj in se še istega dne vrneš

obdrž|ati (-im) držati

1. v rokah: halten, behalten; na sebi: anbehalten
obdržati ravnotežje das Gleichgewicht halten
obdržati položaj die Stellung halten
obdržati v glavi im Kopf behalten

2. v posesti: behalten; ne dati naprej: zurückbehalten, [übrigbehalten] übrig behalten, v bolnici ipd.: dabehalten; (še naprej imeti) halten

3. (vzdrževati) erhalten (pri življenju am Leben, sveže frisch)

4. (ne opustiti) beibehalten

5. (ubraniti) položaj: behaupten

ob-dūcō -ere -dūxī -ductum (ob in dūcere)

I. (duco = vlečem)

1. pred ali čez kaj (po)vleči, prevleči, potegniti (potegovati, potezati), zagrniti (zagrinjati): vestem T. čez usta potegniti, vestem corpori, aulaea lectis Cu., seram Pr. zasuniti zapah, zapahniti vrata, ab utroque latere fossam obduxit C. je izkopal jarek; med.: obductā nocte (sc. caelo) N. ko je noč prevlekla (zagrnila) nebo, pod ogrinjalom noči, obductae caelo nubes Cu. nebo zagrinjajoči oblaki; metaf.: callum dolori o. Ci. (u)blažiti bolečino, frons obducta (sc. nube) H. mračno, o. frontem H., Q. ali vultūs Sen. ph. nagubančiti, (z)mračiti.

2. pokri(va)ti, zakri(va)ti, zagrniti (zagrinjati), prevleči, obda(ja)ti: trunci libro aut cortice obducuntur Ci., obducit pascua omnia iuncus V., obducta vulneri cicatrice Cu.; metaf.: obducta cicatrix (sc. rei publicae) Ci. zarasla rana, luctus annis obductus O. ozdravljena; toda: obductum verbis volgare dolorem V. pritajeno, obstructio obducta Ci. zakrita.

3. zapreti (zapirati), zakleniti (zaklepati): penetralia Lucan., fores Sen. tr.

4. poškodovati, raniti: stomachum Cael.

5. vase potegniti (potegovati, potezati) = (po)srkati, (po)srebati, (po)piti: Petr., venenum Ci., potionem Sen. ph. —

II. (duco = vodim, vedem) proti komu (čemu) voditi (vesti), (po)peljati, pred koga privesti (privajati, voditi), (pri)peljati, dovesti (dovajati): vim Gallicam obduc contra in acie exercitum: lue patrium hostili fusum sanguen sanguine Acc. ap., scortum uxori o. Pl. (Merc. argum.), Curium Ci. ep. kot kandidata za častno službo postavljati nasproti drugim; metaf.: postremum diem o. Ci. ep. še dodati.

Opomba: Sinkop. inf. pf. obduxe (= obduxisse): Pl. (Merc. argum.)

obésiti (-im) | obéšati (-am)

A) perf., imperf.

1. appendere; affiggere; sciorinare:
obesiti sliko appendere il quadro
zopet obesiti riappendere
obesiti perilo sciorinare la biancheria
obesiti plakat affiggere un manifesto

2. impiccare

3. pren. addossare, accollare, imporre (un lavoro, una fatica); appioppare, rifilare (una merce scadente); affibbiare, ascrivere (la responsabilità di qcs.)

4. pren. rifilare (menzogne)

5. nareč. (povesiti) chinare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. obesiti na klin rokavice, študij appendere al chiodo i guantoni, gli studi
obesiti na vrat accollare (un onere) a
obesiti komu policijo na vrat mettere la polizia alle calcagna di qcn.
obešati na veliki zvon strombazzare ai quattro venti
obesiti slušalko riappendere, riattaccare
pren. obesiti talar na kljuko gettare la tonaca alle ortiche
obesiti zastavo na drog inastare la bandiera
trg. obešati listek s ceno prezzare
obešati na veliki zvon sbandierare; propalare

B) obésiti se (-im se) | obéšati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. appendersi, attaccarsi; (narediti samomor) impiccarsi

2. pejor. attaccarsi, appiccicarsi:
obesiti se na innamorarsi di, sposare uno

3. obesiti, obešati se na (besedo) cercare appigli in; pren.
obešati se na vsakega dedca rincorrere ogni maschio
obešati se kot klop na appiccicarsi, attaccarsi a qcn. come una sanguisuga
obesiti se komu na vrat sollecitare, cercare insistentemente l'appoggio di
PREGOVORI:
zastonj se še pes ne obesi per niente non canta il cieco

oblak moški spol (-a …) die Wolke, -wolke (biserni Perlmuttwolke, deževni Regenwolke, kopasti Haufenwolke, Quellwolke, ledeni Eiswolke, mešan Mischwolke, nevihtni Gewitterwolke, dima Qualmwolke, Rauchwolke, iz ledenih kristalčkov Eisnadelwolke, pare Dampfwolke, prahu Staubwolke, s točo Hagelwolke; figurativno vonjav Duftwolke, perjasti Federwolke, slojasti Schichtwolke, sneženi Schneewolke, temni Dunkelwolke, vodni Wasserwolke, astronomija zvezdni Sternwolke)
raztrgan oblak Wolkenfetzen množina
oblak se je utrgal es gab einen Wolkenbruch
v obliki oblaka wolkenförmig
oblika oblaka die Wolkenform
oblaki množina Wolken množina, Wolkenmassen množina
črni oblaki množina schwarze Wolken (tudi figurativno)
strnjeni oblaki množina die Wolkendecke
prekritost neba z oblaki die Himmelsbedeckung
brez oblakov wolkenfrei
pas oblakov das Wolkenband
plast oblakov die Wolkenschicht
razvoj/nastajanje oblakov die Wolkebildung
skriti se za oblaki sonce, luna: hinter die Wolken treten
gradovi v oblakih Luftschlösser množina, ein [Schloß] Schloss auf dem Mond
plavati v oblakih figurativno auf/über den Wolken schweben
to je še v oblakih das ist Zukunftsmusik
pasti iz oblakov (doživeti razočaranje) aus allen Wolken fallen
dvigniti oblake prahu Staub aufwirbeln (tudi figurativno)

obléka clothes pl, clothing; garment, garb; (ženska, otroška) dress; frock; (kostim) costume; attire

(kompletna) moška obléka suit (of clothes)
civilna obléka civilian clothes, mufti
detektiv v civilni obléki plain-clothes detective
delovna obléka overalls pl
duhovniška obléka clerical dress
konfekcijska obléka ready-made suit (oziroma dress), ready-to-wear suit (ali clothing)
obléka po meri suit made to order, bespoke (ali custom-made) suit
kopalna obléka swimming (ali bathing) costume, swimsuit
poletna (zimska) obléka summer (winter) garment
večerna obléka evening clothes (oziroma dress)
svečana obléka Sunday best, (črna) evening dress
promenadna obléka walking dress
ponošena obléka rags pl
rabljena obléka secondhand clothes pl
uradna obléka uniform, livery
obléka iz tiskanine printed frock
potapljaška obléka diving suit
jahalna obléka riding habit (costume)
elegantna, okusna obléka smart dress
oguljena obléka threadbare dress
neokusna, nemarna obléka dowdy dress
staromodna obléka oldfashioned dress
službena obléka (sodnika, odvetnika, učenca) gown
odvržena obléka cast-off clothes pl
omara za obléke wardrobe
obešalnik za obléko coathanger, clothes hanger
obléka in hrana food and clothing
vsakodnena, navadna obléka lounge suit
letalska zaščitna obléka G suit
dal sem si delati obléko I ordered a suit, I had a suit made
ponositi obléko to wear out one's clothes
prerasti obléko to outgrow one's clothes
obleči nedeljsko obléko to put on one's Sunday best
razparati obléko to unstitch a garment
vzeti komu mero za obléko to take someone's measurements, to measure someone for clothes
obléka še ne naredi človeka don't judge a man by his clothes
obléka dela človeka clothes make the man, fine feathers make fine birds, the dress proclaims the man

oblína (-e) f rotondità, sfericità:
obline curve, forme rotonde
oprijeta obleka je še poudarjala njene obline l'abito attillato faceva ulteriormente risaltare le sue curve

ob-lītterō -āre -āvī -ātum (ob in līttera = kaj napisanega premazati, prečrtati, izbrisati) od tod metaf. iz spomina (iz)brisati, potisniti (potiskati) v pozabo, pahniti (pehati) v pozabo, povzročiti (povzročati), narediti (delati), (po)skrbeti da se kaj pozabi: nec (sc. mandata) ulla oblitteret aetas Cat., rem silentio oblitteravit Suet., (sc. consul) adversam pugnam prosperā oblitteravit L., publici beneficii mei memoriā privatam offensionem oblitterarunt Ci.; nav. pass. oblitterari v pozabo preiti (prehajati), pozabiti (pozabljati) se: Sen. tr., Q. idr., inimicitiae Pelopidum exstinctae iam atque oblitteratae Acc., res prope iam oblitterata L. pozabljena, nondum oblitteratā memoriā belli L. vojna še ni bila pozabljena, oblitterata aerarii nomina T. pozabljene terjatve državne zakladnice (pozabljeni dolgovi pri državni zakladnici).

obrn|iti se¹ (-em se) obračati se

1. sich drehen, sich wenden; sich umdrehen, umschwenken, herumschwenken, sich umwenden; eine Schwenkung machen; zelo hitro: herumschnellen, herumwirbeln

2. (iti nazaj) umkehren, kehrtmachen

3. razmerja: sich umkehren

4.
obrniti se stran/proč sich abwenden/abkehren (von)

5.
še preden se okrog obrneš ehe man sich's versieht

obstojéč existent; subsistent; existential

(še) obstojéč extant
obstojéč iz consisting of

obširno prislov
(izčrpno) ▸ terjedelmesen, átfogóan, hosszasanNedavno sta obširneje spregovorili o svojem življenju. ▸ Nemrégiben hosszasan beszéltek az életükről.
Zelo obširno je opisan naš sončni sistem, predvsem podatki o velikosti in oddaljenosti astronomskih teles. ▸ Naprendszerünket nagyon terjedelmesen ismerteti, különösen a csillagászati objektumok méretét és távolságát.
Letos sta se zgodila še dva incidenta, o katerih mediji niso tako obširno poročali. ▸ Az idén még két incidens történt, amelyekről a médiumok nem számoltak be ennyire terjedelmesen.
O trgovanju s to delnico sem obširno pisal v preteklem članku. ▸ Egy korábbi cikkemben részletesen írtam a részvényekkel való kereskedésről.

obút shod; booted

biti dobro obút to be well-shod
on še ni obút (se še ni obul) he has not yet put on his shoes
obuti maček puss in boots

obu|ti (-jem) obuvati (einen Schuh/Stiefel/Strumpf, eine Socke, Schuhe/Stiefel/Strümpfe/Socken) anziehen (se sich)
|
figurativno brez muje se še čevelj ne obuje alles kostet seine Mühe

obúti (obújem) | obúvati (-am) perf., imperf. mettere (le scarpe), calzare:
obuti čevlje, škornje, nogavice mettere le scarpe, gli stivali, le calze
pren. obuti konja ferrare il cavallo
PREGOVORI:
brez muje se še čevelj ne obuje nulla si acquista senza fatica (eccetto sporcizia e unghie lunghe)

obvelja|ti (-m)

1. (še naprej veljati) in Geltung bleiben, weiter Geltung haben

2. (biti sprejet) angenommen werden; Zustimmung finden

3. beseda: recht behalten (obveljala je njegova er behielt recht)
vedno mora obveljati njegova er [muß] muss immer recht haben

occuper [ɔküpe] verbe transitif zasesti, okupirati; zavze(ma)ti; zaposliti

occuper un pays zasesti, okupirati deželo
cette table occupe trop de place ta miza zavzema preveč prostora
occuper un appartement stanovati
nous occupons le rez-de-chaussée stanujemo v pritličju
occuper 100 ouvriers zaposliti 100 delavcev, dati delo 100 delavcem
ce travail m'occupe beaucoup to delo me zelo zaposluje, mi jemlje mnogo časa
encore 3 heures à occuper še 3 ure je treba napolniti s kakim delom
à quoi peut-on occuper le temps? s čim lahko ubijemo čas?
occuper le poste de directeur zavzemati direktorsko mesto
s'occuper de ukvarjati se z, baviti se z, brigati se za, biti zaposlen z
s'occuper de chimie baviti se s kemijo
ne pas s'occuper de politique ne se ukvarjati s politiko
personne ne s'occupe du pauvre vieillard nihče se ne briga za ubogega starčka
je ne sais à quoi m'occuper ne vem, s čim naj se zaposlim, kaj naj počenjam
histoire de s'occuper da se kaj dela, da nismo brez dela