Franja

létina (-e) f

1. agr. raccolto:
rekordna letina raccolto eccezionale
sadna, vinska letina raccolto della frutta, vendemmia
letina krompirja raccolto di patate

2. annata:
dobra, slaba letina una buona, una cattiva (scarsa) annata

3. gozd. (letnica) anello annuale

4. jur., hist. tributo annuo (all'autorità giudiziaria)

létina cosecha f ; recolección f

slaba letina mala cosecha, mal año m
sladkorna letina zafra f
vinska letina vendimia f
deževje je uničilo letino las lluvias han perdido la cosecha

lòza ž, tož. lȍzu, mn. lȍze lózā
1. trta: obrezivati -u; saditi, kalemiti -u; vinova loza vinska trta; divlja loza gl. vinjaga; američka loza ameriška trta
2. trta, rozga: loza graha, bršljana
3. bijela (bela) loza srobot, Clematis vitalba
4. rod, potomstvo: loza Nemanjića, Celjskih grofova, Trpimirovića; muška, ženska loza; sveta loza rodovina, ki ima od davnih časov po kakega duhovnika v sorodstvu
5. vijakov navoj

mamma

A) f

1. pog. mama, mati:
essere attaccato alle gonnelle della mamma pren. držati se materinega krila
essere la mamma di qcs. pren. biti izvor česa, biti jedro česa
la mamma del vino vinska usedlina
come l'ha fatto mamma gol, kot ga je mati rodila

2. pren. mati

B) inter.
mamma!, mamma mia! (izraža začudenost, nestrpnost, neprijetnost, strah) joj! jojmene!, ježešna!

Marea (tudi Mareōta) -ae, f (Μαρέα, Μάρεια) Maréja (Mareóta), jezero in mesto ob kanopskem Nilovem izlivu blizu Aleksandrije (zdaj Mariut); tam je rastla vinska trta, iz katere so pridobivali močno belo in rdeče vino. — Od tod adj.

1. Mareōtis -idis (-idos), f (Μαρεῶτις) mareótska, maréjska: vitis V., palus Cu. ali samo Mareotis Lucan. Mareotsko jezero, Libya Plin., tudi samo Mareotis Plin. marejsko (mareotsko) okrožje.

2. Mareōticus 3 mareótski, marêjski pesn. tudi = egipčánski, egíptovski: vitis Col., arva O., labor Mart. egipčanske piramide, cortex Mart. papirjevo drevesce, arbiter (= Busiris) Stat.; subst. Mareōticum -ī, n (sc. vinum) mareótsko vino, mareótec: H. Subst. Mareōtae -ārum, m (Μαρεῶται) Mareóti, Marêjci, preb. mesta Mareje (Mareote): Plin.

matic|a⁵ ženski spol (-e …)
vinska matica die Essigmutter
biserna matica die / das Perlmutter

Mesogītes -ae, m mezogít, vinska sorta, ki so jo pridelovali v Lidiji na gori Mezogis: nam Mesogiten capitis dolores facere compertum est Plin.

moscerino m

1. zool. mušica:
moscerino dell'aceto vinska mušica (Drosophila melanogaster)

2. pren., šalj. palček; slabš. niče

mušic|a ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija die Mücke
bivolja mušica Büffelmücke
golubaška mušica Kriebelmücke, vrsta: Kolumbatscher Mücke
metuljasta mušica Schmetterlingsmücke
mrežokrila mušica Netzmücke, Lidmücke
švedska mušica (fritnica) die Fritfliege
vinska mušica Essigfliege, Taufliege

mušíca moucheron ženski spol

vinska mušica drosophile ženski spol, mouche ženski spol du vinaigre

mušíca (-e) f moscerino:
roji mušic sciami di moscerini
zool. češnjeva mušica mosca delle ciliege (Rhagolatis cerasi)
pšenična mušica clorope del grano (Chlorops frumilionis)
vinska mušica drosofila (Drosophila melanogaster)
med. leteče mušice macchioline, puntini

œnanthique [enɑ̃tik] adjectif vinski

acide masculin œnanthique vinska kislina

opiti glagol
1. (o vinjenem stanju) ▸ berúg, lerészegedik, elbódulZ vinom se ne moreš opiti tako močno. ▸ Borral nem tudod magadat annyira leinni.
Cilj je jasen: tekmovalce opiti, prižgati kamero, nato pa samo čakati na dramo. ▸ A cél világos: leitatni a játékosokat, bekapcsolni a kamerát, utána pedig kivárni a drámát.
A veš tisto, ko toliko časa ne piješ alkohola, da te opije deci vina ob kosilu? ▸ Tudod, milyen az, amikor annyi ideig nem iszol, hogy az ebédnél elfogyasztott egy deci bortól is lerészegedsz?
Strupnina je seveda tudi alkohol, ki opije glavo. ▸ Az elbódító alkohol is méreganyag persze.

2. (povzročiti ugodno mentalno stanje) ▸ megbódít, elmámorít
Mi se bomo opili samo od zmage! ▸ Bennünket csak a győzelem mámorít el.
Njen vonj mu je opil razum. ▸ Az illata megbódította.

3. (o vsrkanju tekočine) ▸ teleiszik, beivódik
Ko se dobro zmehča in razpusti, dodamo lovorova lista, ščep sladkorja, solimo, popramo in postopoma zalivamo z rdečim vinskim kisom, da se čebula dobro opije tekočine. ▸ Miután alaposan megpuhul és felenged, hozzáadjuk a babérleveleket, egy csipetnyi cukrot, megsózzuk, megborsozzuk, és fokozatosan vörösborecettel öntözzük, hogy a hagyma jól teleigya magát a lével.
Tako majhne škampe bi žar ubil, sopara pa jih ni opila, čeprav je bila vinska. ▸ A grill tönkretette volna ezeket az apró garnélarákokat, de a gőz nem áztatta őket szét, még akkor sem, ha boros volt.

pen|a [é] ženski spol (-e …) der Schaum, na vrhu česa: die Schaumkrone; na valovih: der/die Gischt; na pivu: die Blume, der Schaum, die Schaumkrone, Schaumblume; ki se cedi iz ust: der Geifer; (penasta masa) der Schaumstoff
posneta pena der Abschaum, der Abstrich
čistilna pena der Schaumreiniger
-schaum ( tehnikabogata Reichschaum, gasilna Feuerlöschschaum, Löschschaum, milna Seifenschaum, za britje Rasierschaum, za čiščenje preprog Teppichschaum)
vinska pena Weinschaum
tehnika peč za predelavo pene tehnika Treibofen
tehnika uničevalo pene das Schaumbekämpfungsmittel, der Entschäumer
tehnika odstraniti peno (razpenjevati) entschäumen
posneti peno abschäumen
figurativno s peno na ustih mit Schaum vor dem Mund
| ➞ → morska pena, zlata pena

pergola samostalnik
(zunanja konstrukcija) ▸ pergola, lugasPo pergoli se vzpenja vinska trta, ki poleti nudi gosto senco. ▸ A lugason szőlőtőke fut, amely nyáron sűrű árnyékot ad.

petoprstic|a ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika (vinska rutica) Echte Raute, die Weinraute

pívnica tavern; VB pub, public house, arhaično alehouse, pothouse, žargon boozer; bar; ZDA saloon, pothouse

vinska pívnica wine vault, wine bar

pōculum -ī, n (prim. pōtus, pōtāre, gr. πέ-πω-κα, pf. glag. πίνω pijem)

1. čaša, kup(ic)a, kozarec: poscunt maioribus poculis (sc. bibere) Ci., argenteum L., poculum impavide haurire L., pocula fabricata fago O., pocula ducere H. čaše (iz)prazniti, zvrniti (zvračati), srkniti (srkati), srebniti (srebati) iz čaš, aureum, crystallinum, murreum, perlucidum Sen. ph., ministerium poculorum Serv. služba točaja, pocula veneno infecta Iust.; pren.: poculum mortis exhaurire Ci.; preg.: eodem poculo bibere Pl. piti iz iste kupe trpljenja = izkusiti (trpeti) isto nezgodo (nesrečo).

2. meton. pijača, napitek: pocula sunt fontes V., pocula fauce trahere H. srkati, srebati, pocula vitea V. grozdna pijača, grozdni sok, vinska pijača, Acheloia V. voda, insidiosa O. čarovna pijača, amoris ali desiderii H. ljubezenski napitek (napoj), tudi = ljubezen: Pl.; pl. često = pitje, popivanje, pijančevanje: ad pocula venire V., si in tuis poculis tibi accidisset Ci., laeti inter pocula V., prae poculis Fl. od pijanosti; occ. kupica strupa = strupena pijača: Ci., ad insidiosa vocatus pocula O.

Opomba: Sinkop. obl. pōclum: Pl., Luc. fr., Arn. poet., Prud.

podivjáti to become (ali to grow) wild (ali savage, fierce, brutal, brutalized); (rastlina) to run riot, to run wild; (izogibati se družbe) to shun society

vinska trta je podivjala the vines have run wild

pokušin|a ženski spol (-e …) die Verkostung, die Kostprobe, der Geschmackstest, die Geschmacksprobe
vinska pokušina die Weinverkostung, die Weinprüfung, die Weinprobe
branje za pokušino die Leseprobe
tečaj za pokušino der Schnupperkurs