Franja

pásti (padem) tomber, faire une chute ; familiarno chuter, ramasser (ali prendre) une bûche ; (vznak) culbuter ; (zmanjšati, znižati se) baisser, descendre, diminuer, s'effondrer ; (v boju) périr, succomber ; (moralno) s'avilir ; figurativno (v vodo) s'écrouler

ponovno pasti retomber
pasti v nezavest s'évanouir
pasti v borbi mourir au combat
pasti v borbi za tomber en combattant pour
pasti komu v breme tomber (ali se mettre) à la charge de quelqu'un
pasti v glavo venir à l'idée (ali à la pensée, à l'esprit)
pasti pri izpitu échouer (ali être refusé) à un examen, familiarno rater son examen, faire un four
pasti na kolena tomber à genoux
pasti s konja perdre (ali quitter, vider) les étriers (tudi figurativno)
pasti zopet v iste napake, iste zmote retomber dans les mêmes fautes, les mêmes erreurs
pasti v nemilost tomber en disgrâce
pasti komu k nogam tomber (ali se jeter) aux pieds de quelqu'un
pasti na tla tomber par terre, (z višine) tomber à terre
pasti komu okoli vratu jeter les bras au cou de quelqu'un, embrasser quelqu'un
pasti kot žrtev périr victime (de quelqu'un, de quelque chose)
cene padajo les prix baissent
cene hitro in močno padajo les prix s'effondrent
kocka je padla (figurativno) le sort est jeté
popravila padejo na lastnika hiše les réparations incombent au propriétaire de la maison
spet pasti na noge (figurativno) retomber sur ses pieds
v mojih očeh je zelo padel (figurativno) il a perdu toute mon estime

pásti¹ (padem) caer (na a) ; caerse ; voj (mesto, trdnjava itd.) caer ; (vojak) caer, morir en acción de guerra ; (barometer) descender ; (cena, zastor) bajar

kocka je padla (fig) la suerte está echada
pasti komu v besedo interrumpir (ali cortar la palabra) a alg
padle so trde besede (fig) hubo palabras muy duras
pasti komu v breme ser una carga para alg
pasti iz enega ekstrema v drugega caer de un extremo en el otro
v glavo mi je padla misel (da ...) se me ocurrió la idea (de...)
pasti pri izpitu ser suspendido (ali fam ser cateado ali quedar colgado) en el examen
pasti na hrbet (vznak) caer de espaldas
pasti na kolena (na obraz) caer de rodillas (de bruces)
pasti komu k nogam echarse (ali arrojarse) a los pies de alg
pasti v nemilost caer en la desgracia
v mojih očeh je zelo padel (fig) ha perdido mucho en mi estimación
nisem na glavo padel (fig) fam no tengo pelo de tonto
pasti v globoko spanje caer en profundo sueño
pasti v skušnjavo caer en la tentación
pasti na tla caerse al suelo, dar una caída
streli so padli se oyeron (unos) disparos
pasti na (o prazniku) caer en
pasti komu okoli vratu echar los brazos al cuello de alg, abrazar a alg
žreb je padel name me cayó en suerte

Paul(l)us² -ī, m Pável, rim. priimek, poseb. Emilijevega rodu. Najbolj znani so:

1. L. Aemilius Paulus Lucij Emilij Pavel, oče Scipiona Afričana mlajšega, konzul l. 219 in 216, poveljnik v bitki pri Kanah, kjer je tudi padel: L., H.

2. njegov sin L. Aemilius Paulus Macedonicus Lucij Emilij Pavel Makedonski, konz. l. 192 in 168, zmagovalec nad makedonskim kraljem Perzejem pri Pidni l. 168: L., Ci., Vell. Pl., Pauli Ci. možje, kakršen je bil Pavel.

3. Iūlius Paulus Julij Pavel, pravnik za časa cesarja Aleksandra Severa, Papinijanov učenec: Lamp. — Od tod adj. Paul(l)iānus 3 Pávlov: victoria Val. Max. (Lucija Emilija Pavla Makedonskega), actio, responsum Icti. (pravnika Julija Pavla).

4. (kot ime) Paulus Pavel, apostol: Vulg., Eccl.

pazíti garder

paziti na prendre garde à, faire (ali prêter) attention à, être attentif à, surveiller quelqu'un (ali quelque chose), veiller à (ali sur), avoir (ali prendre) soin de, avoir l'œil sur
paziti se se garder de, prendre garde à, se tenir sur ses gardes, se méfier de, ouvrir l'œil, être prudent, familiarno se garder (ali se tenir) à carreau
paziti (čuvati se) (figurativno ) veiller au grain
paziti na interese neke osebe veiller aux intérêts de quelqu'un
paziti na jetnika surveiller un prisonnier
paziti na koga avoir quelqu'un à l'œil
paziti, da ne bi padel prendre garde de ne pas tomber
paziti na otroke surveiller (ali veiller sur) les enfants
dobro paziti ouvrir l'œil (ali les yeux)
pazi!, pazite! gare!, attention!, prends (prenez) garde!, méfie-toi!, méfiez-vous!
pazite! (v šoli) faites attention!
pazi se!, pazite se! fais attention!, faites attention!
pazi, da te kdo ne vidi! prends garde qu'on ne te voie!
pazite na stopnico! prenez garde à la marche!
pazite, da dobro zaprete vrata! prenez soin de bien fermer la porte

pelo m

1. dlaka, kocina:
i peli della barba kocine na bradi
andare a pelo biti po želji
avere il pelo al cuore biti brezsrčen, neusmiljen
cavalcare a pelo jezditi brez sedla
cercare il pelo nell'uovo pren. iskati dlako v jajcu, dlakocepiti
di primo pelo pren. golobrad, mlečnozob
fare il pelo e il contropelo (a) pren. koga opravljati, neusmiljeno napadati
lasciarci il pelo pren. kaj drago plačati
levare il pelo (a) koga pošteno našeškati, okregati
lisciare il pelo (a) komu se prilizovati, laskati; koga pošteno prebunkati
non avere peli sulla lingua pren. biti brez dlake na jeziku
non torcere un pelo a qcn. pren. ne skriviti komu lasu

2. tekstil odstrižki (svileni, volneni)
cotone in pelo mikan bombaž

3. puh

4. krzno

5. površina:
il pelo dell'acqua površina vode

6. (tenka) razpoka

7. pren. las:
c'è mancato un pelo che cadessi za las je manjkalo, pa bi padel
essere a un pelo da biti na tem, da
PREGOVORI: il lupo perde il pelo ma non il vizio preg. volk dlako menja, a narave nikdar

Pelopidas -ae, m (Πελοπίδας) Pelópidas, tebanski vojskovodja, Epaminondov prijatelj, ki je l. 379 osvobodil Tebe špartanske nadoblasti; padel je l. 364 pri Kinoskefalah: N., Iust.

pendrek samostalnik
1. neformalno (policijska palica) ▸ gumibotNajstnik je med prerivanjem sodnemu policistu vzel pendrek in ga z njim udaril. ▸ A tinédzser dulakodás közben elvette a börtönőr gumibotját, és megütötte vele.

2. neformalno (o policistih) ▸ hekus, karhatalom
Ona je edina resna kandidatka za prvi pendrek Slovenije. ▸ Ő az egyetlen komoly jelölt a Szlovénia első hekusa címre.
Političnim strankam je veliko do tega, da bi imele vsaj posreden vpliv na policijski pendrek in ostale reči, povezane z notranjim ministrstvom. ▸ A politikai pártok nagyon érdekeltek abban, hogy legalább részben hatással legyenek a rendőri karhatalomra, és az egyéb belügyminisztériummal kapcsolatos dolgokra.

3. neformalno (orožje; kazen) ▸ büntetőpálca, približek prevedka ▸ karhatalom
Pravo sme le izjemoma postati pendrek. ▸ A jog csak kivételes esetekben válhat büntetőpálcává.
Temeljni problem je v piratskih skupinah, kjer roba izvira in po katerih je nedavno padel pendrek zakona najtrše doslej. ▸ Az alapvető probléma a kalózcsoportokban van, ahonnan az áru ered, és ahova a karhatalom nemrég eddig a legsúlyosabban lesújtott.

Philippī -ōrum, m (Φίλιπποι) Filípi, mesto v Makedoniji, znano po Antonijevi in Oktavijanovi zmagi nad Brutom in Kasijem l. 42: L. epit., Vell. — Od tod adj.

1. Philippīus 3 (Φιλίππειος) filípski, pri Filípih: Vell.

2. Philippicus 3 filípski, pri Filípih: campi Plin., Fl.

3. Philippēnsis -e filípski, pri Filípih: bellum Suet., proelium Plin. Brutus Plin. (ki je padel pri Filipih).

pijanec samostalnik
(alkoholik) ▸ részeges, iszákosVeljal je sicer za odličnega igralca, a bil je tudi brezupen pijanec. ▸ Ugyan kiváló színésznek számított, de egyúttal kilátástalan részeges volt.
Pijanec se je primajal iz gostilne, padel in začel bruhati. ▸ A részeges kitántorgott a kocsmából, elesett, és elkezdett hányni.

pique moški spol

echar a pique potopiti (ladjo); uničiti
irse a pique potopiti se
(tallado) a pique strm, navpično padajoč (skalovje)
estuvo a pique de caer skoraj je padel

pljúsk splash; plash

pljúsk, je padel v vodo plop (ali plunk), he fell into the water

pōco

A) avv. (po')

1. malo; slabo:
ci vedo e sento poco slabo vidim in slišim
sta poco bene ne počuti se prav dobro
mi tratterrò poco ostal bom malo časa, kratek čas
né molto né poco sploh ne
non poco precej
poco o nulla zelo malo
a poco a poco počasi

2.
un poco, un po' nekoliko; no, torej (emfatično)
ho dormito un bel po' malo sem spal
vedi un po' di combinare qualcosa daj no, stori kaj!

B) agg.

1. malo:
spendere poco denaro porabiti malo denarja
avere poca pazienza imeti malo potrpljenja
essere di poche parole biti redkobeseden
comprare qcs. a poco prezzo kaj poceni kupiti

2. (v eliptičnih izrazih)
a ogni poco zelo pogostoma
ci corre poco pren. ni velike razlike
a dir poco vsaj
per poco skoraj:
per poco non cadevo skoraj bi padel
c'è poco da ridere tu ni nič smešnega
da poco nevažen, nepomemben, majhen
ci vuol poco a lahko je...:
ci vuol poco a capirlo lahko je razumeti

C) pron. malo (po številu, meri):
pochi ma buoni malo nas (jih) je, a smo (so) dobri

Č) m sing. (po')

1. malo (majhna količina):
il poco che guadagno mi basta tisto malo, kar zaslužim, mi zadostuje
ci vuole un po' di buon senso treba je le malo zdrave pameti

2.
po' po' di precej:
ci vuole un po' po' di coraggio a farsi vedere potrebno je kar precej poguma, da se pokaže v javnosti
niente po' po' di meno che nič manj kot, nihče drug kot, sam:
è venuto niente po' po' di meno che il ministro prišel je nihče drug kot minister

D) m, f invar.
un poco, una poco di buono, dei pochi di buono malovrednež, malovrednica, pridanič

poco malo, neznatno

a poco kmalu (nato)
poco a poco sčasoma, polagoma; pičlo
¡poco a poco! (le) počasi!
tener en poco podcenjevati
a poco de haber llegado kmalu po prihodu
con poco que hagas... z malo napora ...
demasiado poco premalo
dentro de poco v najbližjem času
de poco más o menos zelo poprečno, brez vrednosti
poco menos que skoraj
a poco que čeprav še tako malo
en poco, por poco skoraj
por poco se cae skoraj bi bil padel
¡qué poco! kako malo! nemogoče!

pod prep.

I. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja k spodnji strani) sotto:
zlesti pod mizo strisciare sotto il tavolo
zlesti pod odejo mettersi sotto le coperte

2. (za izražanje prikrivanja) sotto:
skriti se pod psevdonim nascondersi sotto uno pseudonimo

3. (za izražanje mesta pri sistematičnem razvrščanju) a, ad; in:
prestopek spada pod člen 8 il reato è contemplato dall'art. 8, rientra nell'art. 8

4. (za izražanje nedosežene stopnje) sotto:
standard je padel pod minimum il tenore di vita è sceso sotto il minimo

5. (za izražanje podreditve) sotto:
priti pod tujo oblast cadere sotto il dominio straniero

6. (časovno, 'proti') verso:
priti pod večer venire verso sera

7. sotto:
peljati zapornika pod stražo v zapor condurre il prigioniero sotto scorta alle prigioni
pren. biti rojen pod srečno zvezdo essere nato sotto buona stella
trg. kupiti, prodati pod ceno comprare, vendere sotto costo
peljati koga pod roko portare qcn. sottobraccio, a braccetto
kopati pod zemljo scavare sottoterra

II. (z orodnikom)

1. (za izražanje položaja na spodnji strani) sotto:
letalo kroži pod oblaki l'aereo vola sotto le nuvole
plavati pod vodo nuotare sott'acqua

2. (za izražanje prikrivanja) sotto:
potovati pod tujim imenom viaggiare sotto falso nome

3. (za izražanje mesta pri sistematičnem razvrščanju) a:
pod drugo točko dnevnega reda so obravnavali delitev dobička al punto due dell'ordine del giorno si è discussa la ripartizione degli utili

4. (za izražanje nedosežene stopnje) sotto:
otroci pod desetimi leti i bambini sotto i dieci anni di età

5. (za izražanje podrejenosti, za izražanje razmer) sotto:
orkester pod taktirko znanega dirigenta l'orchestra, diretta dal noto direttore, sotto la direzione del noto direttore
pod Avstrijo sotto l'Austria
pod Napoleonom so bile osnovane Ilirske province sotto Napoleone furono create le Province Illiriche

6. (za izražanje sredstva, orodja za dejanje) sotto, a:
opazovati pod mikroskopom osservare al microscopio

7. (za izražanje vzroka) sotto:
opotekati se pod težkim bremenom barcollare sotto un carico pesante
jez je popustil pod pritiskom vode la diga cedette sotto la pressione dell'acqua

8. (za izražanje okoliščin dogajanja) sotto, a:
kupovati pod ugodnimi pogoji acquistare a condizioni favorevoli

9. (za izražanje merila, vodila) sotto; pena:
kajenje je pod kaznijo prepovedano è proibito fumare, pena la multa
izpovedati pod prisego confessare sotto giuramento
evf. vse gre podenj si fa tutto addosso
biti pod častjo, da bi ... essere un punto d'onore a non...
opombe navajati pod črto fare le annotazioni a pie' di pagina
bolnika imeti pod kisikom dare l'ossigeno al malato
pren. biti pod ključem essere in gattabuia
pren. biti pod kritiko essere pessimo (articolo, scritto e sim.)
plaz ga je zasul pod seboj rimase sepolto sotto la valanga di neve
agr. saditi pod motiko piantare nel buco praticato dalla zappa
kaj objaviti pod lažnim imenom pubblicare qcs. sotto falso nome
spati pod vedrim nebom dormire allo scoperto
(ki se nahaja) pod gričem pedecollinare
pod ključem sotto chiave
navt. pod krovom, pod palubo sottocoperta
grad. (ki se nahaja) pod nivojem ceste interrato

polètjeti polètīm (ijek.), polèteti polètīm (ek.)
1. poleteti: ptica je poletjela; polètio, polèteo je mišlju daleko u svijet, u svet; pored mene polètjele, polètele su tri granate
2. pohiteti; poletjeti kome u pomoć
3. neće mu vlas s glave poletjeti ne bo mu padel las z glave; da mi ne poleti glava da ne bo šla glava; poletjeti kome u oči divje napasti koga

Polynīcēs -is, m (Πολυνείκης) Polinêjk (Poliník), Ojdipov sin, brat Antigone, Ismene in Eteokla, s katerim se je spustil v dvoboj za tebansko kraljestvo in skupaj z njim padel: Hyg., Stat., Plin.

pozába oblivion; silence

priti, pasti v pozábo to fall (ali to sink, to slip) into oblivion
rešiti pozábe kaj to save (ali to rescue) something from oblivion
iskati pozábo v pijači to drown one's sorows
ki je prišel, padel v pozábo lost ali sunk in oblivion

požalováti (-újem) perf. piangere, dolersi di:
požaloval je za bratom, ki je padel pianse il fratello caduto

Prōtesilāus -ī, m (Πρωτεσίλαος) Proteziláj, Laodamejin soprog, ki je kot prvi izmed Grkov padel pred Trojo: O., Hyg., Pr., Mel., Plin. — Od tod adj. Prōtesilāēus 3 (Πρωτεσιλάειος) Protezilájev: domus Cat.

prō-volvō -ere -volvī -volūtum (pro in volvere)

1. naprej ali pred seboj valiti, valiti: V., Hirt., Lucr., Plin., Sen. tr. idr., saxa in subeuntes Cu., molares T., aliquem in mediam viam Ter. pahniti, se cum armis L. dol se valiti, Galba e sellā proiectus atque provolutus est T. je padel ven in se je valil naprej; metaf.: fortunis (abl.) provolvi T. biti vržen (izgnan) s posesti, izgubiti (izgubljati) posest, provolutus effususque in iram Gell. zanesen v kipečo jezo, hudo se razsrdivši, usque ad libita Pallantis provoluta T. potem ko se je ponižala …

2. refl. in med. vreči se na tla, pasti na kolena: provolvere se alicui ad pedes L. ali provolvi ad pedes L., Cu., ad pedes alicuius Fl. ali ad genua alicuius L., tudi genibus (dat.) alicuius T., Iust. pasti pred koga, pred kom (na kolena), poklekniti pred koga, pred kom.