Franja

zêmeljski (-a -o) adj. terrestre, della terra (Terra); bot., zool. terragnolo, terricolo; geol. terrigeno; pren. terreno, mondano; knjiž. tellurico:
geogr. zemeljski polmer, zemeljska površina raggio, superficie terrestre
zemeljska obla globo terrestre
zemeljski plin gas naturale
geogr. zemeljska os asse terrestre
geogr. zemeljska ožina braccio di terra, istmo
hidr. zemeljska pregrada tura in terra
zemeljski plaz frana, smottamento
rel. zemeljske dobrine beni terreni
nebeško in zemeljsko življenje vita celeste, terrena
zemeljski ostanki salma, resti mortali
pren. dokončati zemeljsko pot chiudere i propri giorni
pren. rešiti se zemeljske teže andare al Creatore
grad. zemeljska dela lavori di sterro, movimenti di terra
geol. zemeljska skorja crosta terrestre
fiz. zemeljska težnost gravità terrestre
um. zemeljske barve terre coloranti
zool. zemeljski čmrlj bombo (Bombus terrestris)
fiz. zemeljski daljnogled telescopio terrestre
geogr. zemeljski jezik punta
fiz. zemeljski magnetizem magnetismo terrestre
bot. zemeljski orešek arachide (Arachis hypogaea)
bibl. zemeljski raj paradiso terrestre
min. zemeljsko železo ferro nativo, tellurico

žvečilec samostalnik
1. (oseba, ki žveči) ▸ rágózó
Smo Slovenci strastni žvečilci? ▸ Vajon mi, szlovénok szenvedélyes rágózók vagyunk?

2. (žvečilni gumi) ▸ rágógumi
Pločniki so bili na debelo prekriti z ostanki žvečilcev. ▸ A járdákat teljesen ellepte a rágók maradéka.

ἀπό [Et. lat. ab, iz star. ap (n. pr. aperio) po apokopi iz apo, nem. ab] I. kot adv. se nahaja samo pri pesnikih in Her., kjer se navadno smatra za tmezo. II. praep. z gen. (zapostavljen ἄπο); naznanja pa vobče ločitev od kake stvari ali osebe, in sicer 1. kraj.: a) od, z, na; ἀφ' ἵππων μάχεσθαι na konjih se boriti, ἁψαμένη βρόχον ἀπὸ μελάθρου privezala je vrv na tramovje; στᾶσ' ἀπὸ ῥίου stoječ na skali; ἀπὸ ῥυτῆρος σπεύδω dirjam brez uzd = na skok; κεκρυμμένος ἀπ' ἄλλων pred drugimi skrit; ἀπὸ θυμοῦ sovražen, mrzek; ἀπὸ δόξης, ἐλπίδων proti pričakovanju; ἀπὸ σκοποῦ daleč od cilja; ἀπ' οἴκου daleč od doma; εἷς ἀπὸ πολλῶν eden od mnogih; ἀφ' ἵππων ἆλτο z voza; b) od … sem: ἀπὸ πύργου od stolpa sem; ἀπὸ τῶν ἵππων τοξεύω, ἡ ἀστραπὴ ἔρχεται ἀπὸ ἀνατολῶν; c) s, raz: καταβαίνω ἀπὸ τοῦ οὐρανοῦ; καθαιρέω δυναστὰς ἀπὸ θρόνων s prestola NT. 2. čas.: a) od: ἀπὸ τούτου od tedaj; ἀφ' οὗ odkar; τὸ ἀπὸ τοῦδε odslej; ἀπὸ παίδων od mladih nog; ἀπὸ παλαιοῦ od nekdaj; εὐθὺς ἀφ' ἑσπέρας ko se je zmračilo; b) po, izza: ἀπὸ δείπνου po obedu; ἀπὸ στρατείας po vojni; ἡμέρῃ δεκάτῃ, ἀφ' ἧς παρέλαβε τὸ τεῖχος (= ἀπὸ ταύτης, ᾗ = decimo die post captam arcem). 3. vzročno: od, po, iz, skoz, vsled, s za označenje a) rodu: οὐ γὰρ ἀπὸ δρυὸς ἔσσι … οὐδ' ἀπὸ πέτρης ne izhajaš od = nisi neznanega rodu; οἱ ἀπ' ἐκείνων potomci onih, εἷς ἀπὸ Σπάρτης iz Sparte; ὁ ἀπὸ βουλῆς senator; b) izvira: αἷμα ἀπὸ Τρώων trojanska kri; βάλανος ἡ ἀπὸ τοῦ φοίνικος želod od palme = datel; ἀπὸ θεοῦ (εἶναι) od boga; ὁ ἀπὸ τῶν πολεμίων φόβος strah pred sovražniki; οἱ ἀπὸ Πελοποννήσου = οἱ Πελοποννήσιοι; τὰ ἀπ' ἐμοῦ kar moram jaz storiti; τὰ ἀπὸ σεῦ tvoje mnenje; τὰ ἀπὸ τοῦ πλοίου ostanki ladje NT; οἱ ἀπὸ Πλάτωνος Platonovi pristaši (učenci); se pogosto rabi v NT v zvezi z adi. in glagoli: καθαρός (ἀθῷός) εἰμι ἀπὸ τοῦ αἵματος nedolžen sem pri krvi; ἀφιέναι ἀπὸ τῶν καρδίων iz srca odpustiti; ἰᾶσθαι ἀπό τινος ozdraveti od česa; σώζειν, ῥύειν ἀπὸ τοῦ πονηροῦ rešiti hudega; δικαιοῦσθαι ἀπό τινος opravičiti se od česa; φυλάττεσθαι, βλέπειν, φεύγειν, προσέχειν ἀπό τινος varovati se česa; διελέξατο αὐτοῖς ἀπὸ τῶν γραφῶν iz svetega pisma; ἐκρύβη ἀπὸ ὀφθαλμῶν skrito je pred očmi; c) sredstva: ἀπὸ βιοῖο πέφνεν z lokom ga je usmrtil; ἀπὸ χρημάτων z denarjem, ζῆν ἀπὸ θήρης živeti od divjačine; στέφανος ἀπὸ ταλάντων ἑξήκοντα venec vreden 60 talentov; d) načina in povoda: ὡς ἀπ' ὀμμάτων na videz; ἀπὸ σπουδῆς vneto, z vnemo, iskreno; ἀπὸ γλώσσης ustno; ἀπὸ τοῦ ἀδοκήτου nepričakovano; ἀπὸ τοῦ προφανοῦς očito; ἀπὸ τῆς χαρᾶς od veselja; ἀπὸ φόβου od strahu; ἀφ' ἑαυτοῦ sam od sebe NT; ἀπό τινος καλεῖσθαι nazvan biti po kom; κρίνειν ἀπὸ τῶν ἔργων soditi po delih; θαυμάζω ἀπό τινος radi česa; ἀπὸ σημείου na znamenje; ἀπὸ μιᾶς enoglasno.

λείψανον, τό (λείπω), nav. pl. (pre)ostanek, odpadek, ostanki sežganih pokojnikov.

ναυᾱ́γιον, τό, ion. ναυήγιον razbita ladja; nav. pl. ostanki (kosovi) razbite ladje, ἱππικά ostanki razbitega voza.

конец m konec; kraj; (pren.) smrt; del poti; (mor.) vrv za pritrditev ladje;
концы pl. ostanki (blaga); krpe;
в к. popolnoma;
под к. na koncu;
из конца в к. od enega konca do drugega;
начать не с того конца začeti narobe;
конца-краю нет, ни конца, ни краю (края) нет ni ne konca ne kraja;
концов не найти ne veš, kje bi začel;
положить к. narediti konec;
свести концы с концами uskladiti različne stvari;
хоронить (прятать) концы brisati sledove;
в конце концов navsezadnje;
один к. kaj pomaga, saj ni drugače;
в оба конца tja in nazaj;
едва сводить концы с концами težko shajati s svojimi dohodki;
на худой к. v najhujšem primeru;
и дело с концом! stvar je opravljena, dovolj o tem!

остаток m (pre)ostanek;
остатки pl. ostanki; odpadki;
без остатка popolnoma