Franja

brin [brɛ̃] masculin bilka, steblo; mrvica, trohica; malce

à brin kosoma
brin de paille slamica
brin de câble žica
brin de fil nitka
un beau brin de fille brhko, stasito dekle
attendre un brin malo počakati
ne pas avoir un brin d'espérance niti iskrice upanja ne imeti
faire un brin de toilette malo se urediti
il n'y a pas un brin de vent niti sapice ni
prendre un brin de repos malo si oddahniti
faire un brin de cour (à une femme) malce podvoriti (ženski)
on va s'amuser un brin malce se bomo pozabavali

brut, e [brüt] adjectif surov, neobdelan; vulgaren, robat, surov; commerce bruto

bête féminin brute zverina
champagne masculin brut šampanjec, ki ni drugič fermentiral
diamant masculin brut nebrušen diamant
fonte féminin brute surovo železo
manières, pluriel brutes vulgarne manire
matière féminin brute surovina
poids masculin brut bruto teža
pétrole masculin, sucre masculin brut nerafiniran petrolej, sladkor
traitement masculin, bénéfice masculin brut bruto plača, dobiček
peser brut 100 kilogrammes imeti bruto težo 100 kg
cette affaire a rapporté brut 3 millions ta posel je prinesel bruto 3 milijone
user de la force brute uporabiti surovo silo

brutto

A) agg.

1. grd, oduren:
una brutta donna grda ženska
un brutto romanzo slab roman
brutto cattivo! ti grdoba!
brutto bugiardo! lažnivec grdi!
brutto odore odvraten vonj
brutto tempo grdo vreme
brutta notizia slaba novica
brutta ferita grda rana
brutto male evfemistično tumor
brutto scherzo neslana šala
brutto momento slab, neprimeren trenutek
brutta copia osnutek, koncept
brutte carte slabe karte

2. pren.
fare una brutta figura osmešiti se, slabo se odrezati
avere una brutta cera slabo izgledati
vedersela brutta biti v škripcih
farla brutta a qcn. grdo jo zagosti komu
con le brutte zgrda, grobo
passarne delle brutte biti v težavah, preživljati hude čase

3. (moralno) grd, slab:
un brutto vizio grda razvada
una brutta azione grdo dejanje

B) avv.
guardare brutto grdo, hudo gledati

C) m

1. grdo:
distinguere il bello dal brutto razlikovati med lepim in grdim

2. slabo, oblačno vreme:
la stagione volge al brutto vreme se kvari
fa brutto slabo vreme je

3. (izraža nekaj negativnega)
il brutto è che težava je v tem, da
ha di brutto che njegova napaka je v tem, da

4. (f -ta) grd, neprikupen človek:
i belli e i brutti lepi in grdi
PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo

bueno dober, prijeten; zadovoljen; zdrav; velik, močan; uporaben; zadosten; lep, posrečen; preprost

bueno de comer okusen
a la buena pošteno, odkrito (srčno)
¡bueno es él para bromas! z njim se ni šaliti
de bueno a mejor vedno bolje
dar por bueno odobriti
no estar bueno de la cabeza (pol)nor biti
hace bueno lepo vreme je
hacer buena alguna cantidad neko vsoto v dobro zapisati
hacer buena a/c nekaj dokazati, odobriti
¡tanto bueno por aquí! dobrodošel!
¿adónde bueno? kam pa (greš)?
¡buena es ésa! ta je (pa) dobra!
a buenas, por la buena, por buenas zlepa, prijateljsko; rad, voljno
de buenos (a primeras) na prvi pogled, sprva, najprej; tjavdan; prav za prav
buenas letras lepe znanosti
estar de buenos biti dobro razpoložen
¡buenos días! dober dan!
cogí un susto de los buenos pošteno sem se ustrašil

buōno¹

A) agg.

1. dober:
un'anima buona dobra duša
buona volontà dobra volja
buona donna pog. evfemistično cipa

2. krotek, miren, priden:
un buon ragazzo priden fant
un buon diavolo, un buon uomo pren. dobričina, preprosta duša
buono come il pane dober kot kruh
alla buona preprosto, po domače; na hitro; površno, za silo:
mangiare alla buona jesti po domače
una riparazione alla buona zasilno popravilo
siate buoni bodite pridni!
mare buono mirno morje

3. prijazen, vljuden:
buone maniere vljudnost, olikanost
fare buon viso prijazno sprejeti
con le buone prijazno, zlepa
con le buone o con le cattive zlepa ali zgrda
tenersi buono qcn. ohranjati prijateljstvo, naklonjenost nekoga
buoni uffici pravo posredovanje:
richiedere i buoni uffici di un paese neutrale pravo prositi nevtralno deželo za posredovanje
una buona parola dobra beseda, priporočilo
di buona voglia, di buon grado, di buon animo rad, z veseljem
di buon occhio prijazno, z naklonjenostjo

4. dober, sposoben, ustrezen:
un buon medico dober zdravnik
buono a nulla nesposoben; ki ni za nobeno rabo
essere in buone mani biti v dobrih rokah, biti na varnem
essere in buono stato biti dobro ohranjen
una buona forchetta pren. dober jedec, sladokusec
essere di buona bocca ne biti izbirčen (pri jedi) pren. biti z vsem zadovoljen, zadovoljiti se z malim

5. dober, koristen, ugoden:
buoni affari dobri posli
a buon mercato poceni
buon pro ti faccia! srečno, bog daj srečo!
buone feste vesele praznike!
Dio ce la mandi buona! bogpomagaj!, bog nas varuj!
nascere sotto una buona stella pren. roditi se pod srečno zvezdo
avere buon gioco imeti dobre karte; pren. imeti lepe možnosti, biti v dobrem položaju

6. dober, pravičen:
battersi per una buona causa boriti se za pravično stvar
a buon diritto upravičeno
questa è proprio buona (tudi iron.) ta je pa dobra!, ta je lepa!

7. dober, velik, obilen:
un buon tratto di strada dobršen del poti
un'ora buona debela ura, dobra ura
di buon'ora, di buon mattino zgodaj zjutraj
di buon passo hitro
di buona lena energično, pridno

8. dober, ugleden, bogat:
buona famiglia dobra, ugledna družina
buon partito dobra partija (primeren zakonski partner)

9. dober, lep, prijeten:
essere in buona compagnia biti v dobri družbi
buona cera dober, zdrav videz
fare una buona vita pren. živeti v ugodju, prijetno živeti
darsi buon tempo pren. zabavati se

10. pog. dober, lep; privlačen, izzivalen (ženska)

B) m (samo sing.)

1. dobro:
essere un poco di buono biti malopridnež
buon per me na mojo srečo

2. lepo vreme:
la stagione si mette al buono vreme se obrača na lepo

3. (z okrepljenim pomenom)
ci volle del bello e del buono potrebno je bilo veliko truda

4. (f -na) dober človek:
i buoni e i cattivi dobri in zli

burton [bə́:tən] samostalnik
škripčevje; pivo (iz Burtona)

pogovorno he has gone for a burton odšel je in se ni vrnil, ni ga več

business¹ [biznis] samostalnik
posel, opravilo, poklic; kupčija; zadeva, delo; dolžnosti; podjetje, tvrdka
arhaično zaposlenost
gledališče igra, pantomima

to ask for s.o.'s business vprašati, kaj si kdo želi
to do one's business for s.o. uničiti koga
the business end konec (kakršnegakoli) orodja
to go to business iti na delo, v službo
everybody's business is nobody's business za vsako delo mora biti nekdo odgovoren
to mean business resno misliti
man of business poslovni človek, trgovec
one's man of business pravni svetovalec koga
to go into business postati trgovec
mind your own business ne vtikaj se v zadeve drugih
that's no business of yours to ti ni nič mar
a roaring business sijajna kupčija
to send s.o. about his (ali her) business na kratko koga odsloviti
to settle down (ali get) to business resno se lotiti dela
I am sick of the whole business sit sem tega
to speak to the business stvarno govoriti
a good stroke of business dobra kupčija
to attend to one's own business ne se vtikati v zadeve drugih
to have no business to do s.th. ne imeti pravice kaj storiti
to make business of doing s.th. veliko o čem govoriti
to retire from business opustiti posel

butelj samostalnik
izraža negativen odnos (neumnež) ▸ tökkelütött, balga, ütődött
Samo pravi butelj bi si registriral avto, ki ni tehnično brezhiben, mar ne? ▸ Csak egy igazi tökkelütött vinné vizsgára a műszakilag nem kifogástalan autóját, ugye?
Kriv sem le toliko, da sem bil takšen butelj, da sem te stvari poslušal. ▸ Csak annyiban vagyok hibás, hogy balgaságomban végighallgattam ezeket a dolgokat.
"Poglej ga, še en butelj, ki ne ve, po kateri strani se mora peljati." ▸ Nézd, még egy ütődött, aki nem tudja, melyik oldalon kell vezetnie.
Sopomenke: bedak, idiot

caber* vsebovati, obsegati; iti v, najti prostor, biti obsežen v; zadostovati; dopustiti, odobriti

caber en suerte pripasti (kot delež)
me cabe la satisfacción de imam zadovoljstvo, (zadovoljen sem), da ...
todo cabe vse je mogoče
cabe suponer que domnevati je, da ...
lo que cabe pensar kar se (sploh) da misliti
si cabe če mogoče
aun más, si cabe mogoče še več
¿qué duda cabe? kdo bi mogel o tem dvomiti?
¡qué duda cabe! gotovo!
no nos cabe la menor duda niti najmanj ne dvomimo, da ...
¿cuántas veces cabe 3 en 9? kolikokrat gre 3 v 9?
no caber en sí zelo ohol (objesten) biti
no caber en sí de gozo ves iz sebe biti od veselja
no caber en toda a la casa ves besen biti
no cabe más to je višek!
elegante que no cabe más nad vse eleganten
no cabe tanta gente en la sala v dvorano ne gre toliko ljudi
no cabe duda nedvomno
no cabe perdón ne da se oprostiti
no cabe equivocación pomota je izključena
los zapatos no me caben čevlji me tišče
eso no me cabe en la cabeza to mi ne gre v glavo
eso no cabe aquí to ni dovoljeno
él y yo no cabemos juntos on in jaz ne spadava skupaj
el corazón no me cabía en el pecho bil sem ves iz sebe od veselja
todo cabe en él (fig) pri njem je vse mogoče

cabo moški spol (skrajni) konec; rob; štrcelj, preostal košček; ročaj, držaj; štrena; steblo; nit; meja; vodja, korporal; rt, predgorje; vrv

cabo de año zadušnica na obletnico smrti
cabo de brigada komandant brigade
cabo de cuartel straža v vojašnici
cabo de división komandant divizije
cabo de escuadra korporal
cabo de fila, cabo de ala vodja oddelka
cabo de guardia vodja straže
cabo de maestranza delovodja v tovarni topov
al fin y al cabo, al cabo (al cabo), al cabo y a la postre končno, konec koncev, prav za prav
al cabo de un año po enem letu
al cabo de un rato kmalu nato
al fin y al cabo končno, konec koncev
hasta el cabo del mundo do konca sveta
de cabo a cabo (de cabo a rabo) od enega konca do drugega, od A do Ž
por ningún cabo nikakor ne
dar cabo dovršiti; uničiti
estar al cabo (de la calle) popolnoma razumeti, popolnoma poučen biti o
estar (muy) al cabo pojemati
llevar a(l) cabo u/c izvesti; do skrajnosti gnati
no tener cabo ni cuerda zelo zapleten biti
Cabo del Norte Severni rtič
Cabo de Buena Esperanza Rtič dobrega upanja
cabos pl pritikline obleke
cabos sueltos nepredvidene okolnosti; novice (v časopisu)
atar (juntar, unir) cabos zbrati svoje dokaze ali misli

cadeau [kado] masculin (majhno) darilo

cadeau de Nouvel An (ali de fin d'année), de noce, de Noël, publicitaire novoletno, poročno, božično, reklamno darilo
envoyer une babiole en cadeau poslati malenkost kot darilo
faire cadeau de quelque chose à quelqu'un komu kaj podariti
il ne lui a pas fait de cadeau (figuré) bil je nepopustljiv do njega (v poslih), ničesar mu ni podaril

cadō -ere, cecĭdī, cāsūrus (prim. lat. cadūcus, cadāver, cāsus, dis-, ex-, stilli-cidium)

1. pasti (padati), odpasti (odpadati) na splošno: articulus ad numerum cadens Ci. po taktu padajoči prst, silex lapsura cadentique adsimilis V., vela cadunt V., O. padajo, se spuščajo, calix, si cecidit, frangitur; spongia, si cecidit, non frangitur Sen. ph.; z adv. določili: cadere deorsum Pl., alte Ci., altius V., gravatim Lucr., honestius Suet., sine ruina Lucan., morā lentā Sen. tr.; od kod? z abl.: cecidere manu (herbae) O., c. remissis digitis O., cadunt lapides caelo L. z neba, matre cadens (infans) Val. Fl. novorojenček = tellure cadens (infans) Stat. (novorojenčka so položili očetu pred noge); pogosteje s praep.: ab summo Pl., a mento cadit manus O., ab alto cadunt aves Plin., gemma a digito cadit Mart., c. de equo Pl., de caelo Lucr., O., istis latronibus... iam pridem de manibus arma cecidissent Ci., c. de matre Cl.; pren.: maiores cadunt de montibus umbrae V.; c. ex equo Ci., ex muro L., ex arbore Plin., Dig.; pren.: e celsiore scopulo Amm.; kam? s praep.: in terram Ci., Lucr., Pr., in sinum, in patrios pedes O., ad terram Q., alicui ad pedes Eutr., post terga Lucan., super collum Vulg. objeti koga; tudi z in in abl.: in Euboico litore saxea pila cadit V. occ.
a) o puščicah, o metalnem orožju pasti (padati) na koga ali kaj, zade(va)ti, priti (prihajati) na(d) koga: pila levius casura C., cadunt tella retusa O., cadunt tela in hostem Cu.; od tod o strelah z neba: caelo ceciderunt plura sereno fulgura V. so udarile, cadentia fulmina Cu. udarjajoče.
b) o kockah pri kockanju pasti: Ter., ut (talus) cadat rectus Ci., iudice fortunā cadat alea Petr. poet.; prim.: utcumque ceciderit (sors) L.
c) o tekočinah, vodi, rosi, snegu padati, teči, liti: ros cadit Pl., altius cadunt imbres V., nix cadens Lucr., cadunt toto de corpore guttae O., guttae cadentes Ci., lacrimae cadunt per genas O., fons cadit in petram Cu., flumen in sinum maris L., mare ex India in Hyrcaniam Cu.; pren.: si Graeco fonte cadent (verba) H., sic iterat voces et verba cadentia tollit H., haud irritae cecidere minae L.
č) o nebesnih telesih, dnevu in letnih časih zaiti (zahajati), zatoniti, iti v zaton, nagniti (nagibati) se: sole cadente Cu. zvečer, cadente die O. pod večer, Arcturus cadens H., quā tristis Orion cadit H., primis cadentibus astris V. po polnoči, suadent cadentia sidera somnum V., infra caelum et sidera nox cadit T. noč se ne dviga do neba in ozvezdij, hiems cecidit Sen. ph. je minila; met.: iuxta solem cadentem (= occidentem) V. na zahodu.
d) o vetrovih, viharjih poleči (polegati) se, potihniti, prenehati: ventus premente nebula cecidit, aquilones... cecidere, cadente iam euro L., cunctus cecidit pelagi fragor V.
e) o vsem, kar se od česa loči in odpade pasti (padati), odpasti (odpadati), izpasti (izpadati): folia nunc cadunt Pl., motis poma cadunt ramis O., in silvis lapsa cadunt folia V., arbori (ex arbore) folia cadunt Plin., casuri flosculi Q., tondenti barba cadebat V., cadunt capilli Petr., a fronte cadunt pili Vulg., cadit dens Cels., dentes cadunt Pl., Plin., cadunt alicui dentes Sen. ph.
f) gram. in ret. o pojemanju glasu in besednem koncu padati, ponehavati, končevati se: Corn., Q., quod verba melius in syllabas longiores cadunt Ci., quae cadunt similiter Ci., cadere numerose, aptissime Ci.

2. na tla pasti: Brutus velut si prolapsus cecidisset, terram osculo contigit L. occ.
a) pasti = umreti, poginiti: cuius in victoria nemo cecidit nisi armatus Ci., pauci de nostris cadunt C., confossi ceciderunt L., cadit in eo proelio adulescens N., c. in eo bello N., in Hispania L., pugnā Cannensi L., acie civili O. v domači vojni, cum dignitate Ci., iure belli T.; s pass. pomenom (= interfici): cadere a tanto viro O., a centurione T., nihil referre an ab hoste in acie an in foro sub creditoribus caderet Suet.; pesn. s samim abl.: cecidere turmae Thessalo victore H.; z abl. instrumenti: iaculo eminus O., ferrove fatove O., telis T., armis Romanis T., sua manu T., poenali gladio Amm. pod rabljevim mečem umreti; pri osebah per: per quos cecidere iustā morte Centauri H.; komu na ljubo z dat.: illud rogo, legi potius quam scorto cadat Sen. rh.
b) o žrtvah pasti = zaklan, darovan, žrtvovan biti, zaklati (darovati, žrtvovati) se: si tener pleno cadit haedus anno H., multa tibi ante aras nostrā cadet hostia dextrā V., Numa mactat oves; prima cadit Fauno, leni cadit altera Somno O.; pren.: nostraeque cadens ferus Hannibal irae Cornelius Severus ap. Sen. rh.
c) v sramotilnem pomenu o ženski vda(ja)ti se (moškemu): Sen. rh., libera eris..., si crebro cades Pl., subito ne male inepta cadam Tib.
č) pren. o neživih subj. α) pasti (padati), na kup pasti (padati), podreti (podirati) se, (z)rušiti se, vdreti (vdirati) se: cadunt toti montes Lucr., at mundus aliquando est casurus? Q. β) o mestih pasti (padati) = razrušen, osvojen in razdejan biti: concussaeque cadunt urbes Lucr., si cadere Argolico fas est sub milite Troiam O., casurae arces O. ki jim je usojeno pasti. γ) o delih človeškega telesa upasti (upadati), udreti (udirati) se: sed tibi tamen oculi, voltus, verba cecidissent Ci., bis patriae cecidere manus V., cecidere illis animique manusque O., cadentes iam oculos... erexit Sen. rh., cadentes in ipso opere oculi Sen. ph., victa gravi ceciderunt lumina somno Val. Fl., venas cadentes vino fulcire ali reficere Sen. ph.

3. pren.
a) pasti (padati), propasti (propadati), (po)giniti, podleči (podlegati): labentem et prope cadentem rem publicam fulcire Ci., tanta civitas si cadet Ci., securus, cadat an recto stet fabula talo H. ali igra propade ali se pohvali; poseb. pred sodiščem propasti, podleči = pravdo izgubiti, obsojen biti: c. causā Ci., Lucan., Q., Suet. ali formulā Sen. ph., Q. = in iudicio c. Ci., c. crimine repetundarum T. ali coniurationis crimine T. ali ore impudico (accusatoris) T.; abs.: si caderet Marcellus T.
b) pasti (padati) v veljavi in moči, gmotno propasti (propadati), veljavo, moč izgubiti (izgubljati), pojemati, (iz)giniti, poneha(va)ti: turpius est enim privatim cadere quam publice Ci. ep., tam graviter c. Ci., tua laus pariter cum re publica cecidit Ci., auctoritas principum cecidit Ci., deorum maiestas perculsa cacidit N., eminentis vitae exitus cadere est Sen. ph., si magnus vir cecidit, magnus iacuit Sen. ph., pretia militiae casura L., huc (tako globoko) cecidisse Germanici exercitus gloriam, ut... T., cura patrum cadere incipit V., cadunt (ceciderunt) animi Ci., L., O. srčnost upada (je upadla), cadere animis Ci. ep. = frangi et cadere Ci. srčnost izgubiti, cadit ira L., O., Pers. ali cadit vis venti L. se poleže; pesn.: multa renascentur, quae iam cecidere, cadentque quae nunc sunt in honore vocabula H. ki so prišle iz rabe,... pridejo iz rabe, omnia cadunt in elementa O. razpade; brezos.: periculum est, ne cadatur Aug.
c) pasti (padati) v kaj, v kako stanje (kak položaj) priti (prihajati), v kaj zabresti, v kaj zagaziti, na koga ali kaj naleteti, v kako dobo ali nasploh kam spadati: in morbum Ci. zboleti, in offensionem alicuius Ci. zameriti se komu, in aliquam vituperationem Ci. ep., in suspicionem alicuius N. sumljiv posta(ja)ti komu, in calumniam Q., in unius potestatem ali sub populi Romani imperium dicionemque Ci., sub leges artaque iura Lucr., abrupte cadere in narrationem Q., in id saeculum Romuli cecidit aetas Ci., c. in idem genus orationis Ci., sub eandem rationem Ci., in unam cadere plures (quaestiones) posse Q., sub nullam regulam cadere posse Sen. ph. pod nobeno pravilo ne pustiti se spraviti; poseb. o čutnem zaznavanju spadati h kakemu čutu, podvržen biti kakemu čutu: cadere sub oculos, sub aspectum, in conspectum, sub sensum cernendi Ci. pozornost zbujati = viden, očiten biti, sub sensum aliquem Ci. nekako čutno biti, sub aurium mensuram aliquam, sub intellegentiam, in nostram intellegentiam, sub iudicium sapientis et delectum Ci., in deliberationem Ci. v raziskavo priti, quod ne in cogitationem quidem cadit Ci. kar se niti misliti ne da; o plačilih steči (stekati) se, (v izplačilo) dospeti (dospevati), zapasti (zapadati): in eum diem cadere nummos, qui a Quinto debentur Ci. ep. se mora izplačati, sed ei ex praediis, ut cadet, ita colvetur Ci. ep.; occ. α) (kot delež) pripasti (pripadati) komu, na del priti komu, za del dospevati komu: cadere ad regna alicuius Lucr., regnum praeceps ad servitia (= ad servos) cadit L., quibus ad portas cecidit custodia sorti (abl.) V. β) zadevati koga, spodobiti se komu, pristajati komu, prisodi (prisoja) se komu kaj, pričakovati je, strinjati, ujemati, zlagati se s čim: non cadunt haec in Antonium Ci., non cadit in hos mores,... non in hunc hominem ista suspicio Ci. sum ne leti na... tega človeka, superbia in te non cadit Cu. tebe ne zadeva očitek ošabnosti, cadit in quemquam tantum scelus? V. ali more biti kdo tak zločinec? cadit ergo in bonum virum mentiri...? Ci. ali se torej spodobi...? in consuetudinem nostram non caderet Ci. ne bi se ujemalo z..., sapientia non cadit in hanc aetatem Ci. se ne strinja s..., hoc dictum in tempus nostrum cadere videtur Ci. da sodi v naš čas, non enim cadere in alium tam absolutum opus Plin., quod omnia scelera in malos cadant Q.
č) iziti, izteči (iztekati) se, obnesti se, dogoditi (dogajati) se, pripetiti se, primeriti se: quod melius caderet, nihil vidi Ci. ep., hoc adhuc perincommode cadit Ci., cum aliter res cecidisset ac putasses Ci. ep., etsi praeter opinionem res ceciderat N., suos labores male cecidisse viderunt C. da so slabo uspele, si quid adversi casurum foret L., quae tum maxime acciderant, casura praemonens L., quo res cumque cadent V. kakor koli se izteče, leviter curare videtur, quo promissa cadant H., vota cadunt Tib. se izpolnjujejo (toda: omnia ingrato littore vota cadent Pr. pren. = ostanejo neizpolnjene), omnia incassim (in cassum) cadunt Pl. se izjalovi, si non omnia caderent secunda C., ut dictator... magistratu abiret inritaque... promissa eius caderent L., ad inritum cadens spes L. neuspevajoče, quae, quamquam popularia, in inritum cadebant T. ni uspevalo, multa,... fortuito in melius (bolje) casura T.; z dat. personae: si minus fortissimi viri virtus civibus grata cecidisset Ci., ut... nihil ipsis iure incommodi cadere possit Ci., insperanti mihi... cecidit, ut... Ci., hoc cecidit mihi peropportune, quod... Ci., nimia illa libertas et populis et privatis in nimiam servitutem cadit Ci. se sprevrže.

Caecilius 3 (caecus) Cecilij(ev), ime rim. plebejskega rodu z družinami Basov, Dentrov, Rufov in Metelov. Poseb. C. Caec. Statius Gaj Cecilij Stacij, po rodu Insubrec, kot otrok vzgojen v Rimu, okoli l. 180 imeniten komik, a njegova latinščina ni ravno slovela: Ter., Varr. ap. Non., Ci., H., Q. — Kot adj. Cecilijev: lex (de ambitu) Ci., familia Vell., Caecilia lactuca Col. = Caeciliāna lactuca. — Od tod zopet adj. Caeciliānus 3 Cecilijev: fabula (komika Stacija) Ci., illud Ci. tisti Cecilijev izrek, lactuca (po Kvintu Ceciliju Metelu = caecilia 2.) Col., Plin., tako tudi Caeciliana cerasa Plin.

call² [kɔl] samostalnik
klic, poziv, sklic; zvočni signal, vabilka za ptiče; (kratek) obisk (on s.o., at a place)
prihod ladje v pristanišče; vabilo; poklic; imenovanje; zahteva, prošnja; povod; nalog; telefonski klic
trgovina opomin; povpraševanje (po blagu)

at call pripravljen izvršiti nalog, na razpolago; blizu, nedaleč
call to arms (ali the colours) vpoklic
to have no call to do s.th. ne imeti povoda, ne čutiti potrebe nekaj storiti
to have no call on s.o.'s time ne imeti pravice koga zadrževati
to pay (ali make) a call (on) obiskati, oglasiti se
to have a close call za las uiti
to obey the call of nature iti na stran
roll call klicanje imen prisotnih
to give a call poklicati po telefonu
for the call of na razpolago (koga)
to take a call stopiti pred zastor (igralec po ploskanju)
within call dosegljiv
house of call zatočišče; borza dela
place of call trgovska hiša
no call to blush ni se ti treba sramovati

candle [kǽndl] samostalnik
sveča; svetloba sveče

to burn the candle on both ends preveč delati
not fit to hold a candle to s.o. nevreden koga, ki mu ne sega niti do kolen
the game is not worth the candle ni vredno truda in stroškov
to hold a candle to the devil dajati potuho
with bell, book and candle kot se spodobi
not to hide candle under bushel rad poudarjati svoje zasluge
to sell by inch of candle prodajati na dražbi

canto moški spol rob, vogel, konica, kamen; krajec kruha; lučalna igra; metanje kamna

canto de pan krajec kruha
canto pelado, canto rodado prodnik (kamen)
a canto skoraj
con un canto a los pechos z veseljem
ni un canto de la uña prav nič
echar cantos besneti, ves besen biti

cara ženski spol obraz, izraz obraza, pogled; zunanjost, površina; prednja stran, prava stran (tkanine); prava, desna stran; prava plat novca (s podobo); drznost, smelost

cara de acelga bled obraz
cara adelante naprej
cara de aleluya žareč obraz
cara atrás nazaj
cara de cartón, de corcho naguban obraz
cara de hereje, cara de judío strašljiv, strašilen obraz
cara de (justo) juez strog, neusmiljen obraz
cara de pascua, cara de risa vesel, veder obraz
cara de perro jezen, srdit, hud obraz
cara de pocos amigos zoprn, odvraten človek
cara de rallo kozáv obraz
cara al sol proti soncu
cara de tomate kot paradižnik rdeč obraz
cara de viernes mršav, žalosten obraz
cara de vinagre kisel obraz
cara a cara iz lica v lice, vpričo
a cara descubierta javno, pred vsem svetom
con buena cara prijazno, veselo
de cara nasproti
de cara al este proti vzhodu
en la cara se le conoce na obrazu se mu vidi
cruzarle a uno la cara dati komu zaušnico
el sol da de cara sonce sije naravnost v obraz
dar la cara jamčiti za; upirati se
no dar la cara skriti se, potuhniti se
dar (sacar) la cara por alg. zavzeti se za koga, potegniti se za, jamčiti za
dar en cara a uno komu kaj očitati
dar a alg. con la puerta en la cara komu vrata pred nosom zapreti
decírselo a alg. en la cara komu kaj v obraz reči
echar a cara o cruz a/c tvegati kaj
echarle a/c en (la) cara komu kaj očitati
guardar la cara skriti se
hacer cara upirati se
huir la cara bežati pred kom
lavar la cara a uno prilizovati se komu
no mirar la cara a uno biti skregan s kom
poner buena (mala) cara (ne)prijazen obraz narediti
te voy a quitar la cara razbijem ti glavo (grožnja)
eso salta a la cara to pade v oči, to je vendar jasno
saltar a la cara koga nahruliti
tener cara de corcho nesramen biti
nos veremos las caras se še vidimo! (grožnja)
volverle a uno a la cara u/c nekaj s prezirom odbiti
no volver la cara atrás ne obupati
no me volvió cara niti pogledal me ni
por su bella (linda) cara zaradi njegovih lepih oči, iz gole ustrežljivosti
cara de beato y uñas de gato volk v ovčjem kožuhu

care² [kɛə] neprehodni glagol (for, of, about)
skrbeti, negovati; marati
ameriško zmoči, uspešno urediti

to care for rad imeti, zanimati se
much do I care for mar mi je, še na misel mi ne pride
I don't care ne ljubi se mi, ni mi mar
for aught (ali ought) I care zaradi mene, meni nič mar
I don't care if I do nimam nič proti
I don't care a pin (ali rap, damn, straw, cent, brass farthing, fig, feather, whoop) nič mi ni mar, vseeno mi je
what do I care? kaj mi mar?

carica f

1. funkcija; dolžnost; naloga:
le alte cariche dello stato visoke državne funkcije
essere in carica opravljati dolžnost

2. naboj:
carica di una mina minski naboj
l'orologio non ha più carica ura ni navita
dar la carica a qcn. pren. koga spodbuditi
carica elettrica fiz. električni naboj

3. voj. naskok, napad:
suonare la carica zatrobiti k naskoku
tornare alla carica pren. ponovno nadlegovati; šport štart (na nasprotnega igralca)

carne ženski spol meso; mesna jed; meso pri sadju; koža (barva)

carne adobada nasoljeno meso
carne ahumada prekajeno meso
carne asada pečeno meso, pečenka
carne de caballo konjsko meso
carne de cañón topovska hrana
carne congelada zmrznjeno meso
carne de conserva konzervirano meso
carne estofada praženo meso
carne de gallina kuretina; kurja polt, groza
carne helada zmrznjeno meso
carne sin hueso meso brez kosti; sinekura, mastna služba
carne en lata meso v konzervah
carne de membrillo kutinovo meso
carne magra pusto meso
carne de pelo meso zajcev itd. (vseh živali, ki se prodajajo s kožo)
carne de pluma meso perutnine
carne de puerco svinjina
carne salvajina divjačina
carne seca suho meso
carne tierna mehko meso
carne de vaca govedina
color carne barve mesa (npr. nogavice)
conserva de carne mesna konserva
mosca de carne zapljunkarica (muha)
hacer carne pobiti, ubiti (zveri); raniti
poner toda la carne en el asador vse na eno karto staviti
salirle a uno carne de gallina prestrašiti se, kurjo polt dobiti
ser uña y carne biti ena duša in eno telo
no ser carne ni pescado ne biti ne ptič ne miš
tener carne de perro imeti železno naravo
tomar carne utelesiti se
en carne y hueso pravcati, prav sam, živ
carnes blancas belo meso
carnes negras meso črne divjačine
en (vivas) carnes gol, nag
echar (poner, criar, tomar) carnes zrediti se
abrir las carnes a azotes pretepsti
estar en carnes biti rejen, biti debel
perder carnes shujšati
tener buenas carnes biti dobro rejen in svežega videza
me tiemblan las carnes ves se tresem