Franja

molō -ere -uī -itum (indoev. kor. *mel(H)- meti, mleti, tolči, teptati, drobiti; prim. skr. mr̥ṇáti drobi, melje, gr. μύλη, μύλος mlin, μύλλω meljem, μύλαξ mlinski kamen, μυλωϑρός mlinar, lat. mola, sl. mleti = hr. mljȅti = lit. málti, sl. molj, mlin, mivka (?), nem. Mühle mlin, got. malma pesek, got. in stvnem. malan = nem. mahlen, stvnem. muljan (z)mleti, zdrobiti)

1. (z)mleti: Ca., Ter., Varr., Col., Plin., Vitr, Vulg., molita cibaria C. (trgana) moka, zdrob, živež; subst. molitum -ī, n zmleta snov, mletje, meljava, mlev: Pl.

2. occ. z mletjem pridobi(va)ti: farinam Hier.

3. metaf. telesno se združiti (združevati): Petr., Aus. — Soobl. molō -āre: It.

nadrobiti glagol
1. (zdrobiti) ▸ tördel, morzsol, aprítVstajal je zgodaj, si nalil mleko, nadrobil vanj kruh in šel potem v atelje. ▸ Korán kelt, tejet töltött magának, abba kenyeret aprított, majd a műterembe ment.
2. (povedati) ▸ elárul, felvet, traktál
Naslednjič vam bom nadrobila nekaj zanimivih podrobnosti. ▸ Legközelebb elárulok Önöknek néhány érdekes részletet.
Novinarju so nadrobili nekaj bednih podatkov in nekaj neresnic. ▸ Az újságírót semmitmondó adatokkal és valótlanságokkal traktálták.
Tukaj sva ta zapleteni problem načeli samo malo, nadrobili le nekaj misli in predlogov. ▸ Itt csak egy kicsit mentünk bele ebbe az összetett problémába, csupán néhány gondolatot és javaslatot vetettünk fel.

naseka|ti [é] (-m) drva: hacken, zerhacken; (zdrobiti) zerkleinern; samo tehnika [aufrauhen] aufrauen; figurativno (premagati) schlagen

poudre [pudrə] féminin smodnik; puder; prah, prašek

poudre effervescenre, à gratter, sternutatoire šumeči, srbljiv, kihalni prašek
poudre à polir čistilni prašek
poudre de riz puder za obraz
poudre de charlatan, de perlimpinpin prašek, ki ga mazači prodajajo kot zdravilo za vse bolezni
poudre de savon milo v prahu
en poudre v prahu, stolčen
café masculin, lait masculin, sucre masculin en poudre kava, mleko, sladkor v prahu
s'en aller en poudre spremeniti se v prah, izginiti, razgubiti se
être vif comme la poudre hitro vzkipeti
jeter de la poudre aux yeux (figuré) metati pesek v oči
mettre de la poudre (na)pudrati se
mettre le feu aux poudres (figuré) sprožiti konflikt, incident
il n'a pas inventé la poudre (figuré) on ni iznašel smodnika, ni posebno inteligenten
mettre, réduire en poudre (figuré) zmleti, zdrobiti (v prah)
prendre une poudre après le repas vzeti (prebavni) prašek po obedu
le feu prend aux poudres (figuré) bomba je eksplodirala
cette nouvelle se répand comme une traînée de poudre ta novica se zelo hitro, kot blisk širi
tirer, user sa poudre aux moineaux streljati s topovi na vrabce
ça sent la poudre (figuré) diši po konfliktu

prah² moški spol (-u, ni množine) (prašek) der Staub, das Pulver, Pulver-, Trocken-, Puder- (česen v prahu Knoblauchpulver, emajlni Emailpulver, gasilni Löschpulver, jajca v prahu Eipulver, kakavov Kakaopulver, mavčev Gipspulver, kava v prahu der Pulverkaffee, mleko v prahu das Milchpulver, die Trockenmilch, sladkor v prahu Puderzucker, Staubzucker)
geografija diamantni prah (ledene iglice) der Flimmerschnee, Diamantschnee, der Diamantstaub
snežni prah der Schneestaub
stekleni prah das Glasmehl
zdrobiti v prah pulverisieren
v prahu gepulvert

práh dust; pulverized matter; powder

cvetni práh (pelod) pollen
mleko, sladkor v práhu powdered milk, caster sugar
zlati práh gold dust
oblak práhu a cloud of dust
kakšen práh! what a dust!
(p)obrisati práh to dust
dvigniti práh figurativno to kick up (ali to make, to raise) a dust
dvignil je precéj práhu figurativno he made a great stir
to je dvignilo precéj práhu it made a great stir, it created a great sensation
otresti, stresti práh s čevljev to shake the dust off one's feet
zdrobiti, zmleti v práh to powder, to pulverize, to reduce to dust (ali to powder)
práh si in v práh se boš povrnil! religija arhaično dust thou art and unto dust thou shalt return
neprepusten za práh dustproof

práh polvo m

cvetni prah polen m
kozmični prah polvo cósmico
premogov prah polvo de carbón
sladkor (mleko) v prahu azúcar m (leche f) en polvo
pokrit s prahom cubierto de polvo
dvigniti prah levantar polvo
dvigniti mnogo prahu (fig) levantar una polvareda, causar sensación
obrisati prah limpiar (ali quitar) el polvo
zdrobiti v prah reducir a polvo, pulverizar

pràh poussière ženski spol , poudre ženski spol ; (cvetni) pollen moški spol

apno v prahu chaux ženski spol pulvérulente
premogov prah poussier moški spol, poussière de charbon, charbon moški spol pulvérisé
stekleni prah poudre de verre, verre pulvérisé
dvig, vrtinčenje prahu poudroiement moški spol
kava, mleko, sladkor v prahu café moški spol, lait moški spol, sucre moški spol en poudre
milo v prahu poudre de savon
sladkornica za sladkor v prahu poudreuse ženski spol
dvigniti prah faire (ali soulever) un nuage de poussière
zopet prah postati retourner en poussière
posuti s prahom poudrer
razpasti v prah tomber en poussière
zmleti, zdrobiti v prah mettre, réduire en poudre (ali en poussière), pulvériser
ki se da streti v prah pulvérisable

ridurre^*

A) v. tr. (pres. riduco)

1. nazaj pripeljati:
ridurre alla memoria priklicati v spomin
ridurre il gregge all'ovile spraviti čredo v stajo (tudi pren.);
ridurre all'ubbidienza ukrotiti, pokoriti
ridurre al silenzio utišati

2. napraviti, delati; spremeniti, spreminjati (v):
ridurre qcn. cieco koga oslepiti, narediti slepega
ridurre una stanza a un letamaio spremeniti sobo v hlev
ridurre in frantumi zdrobiti

3. prirediti; prevesti, prevajati

4. zmanjšati, omejiti, omejevati; skrčiti:
ridurre il personale skrčiti osebje
ridurre le spese omejiti, zmanjšati stroške

5.
ridurre sul lastrico pren. spraviti na beraško palico
ridurre in fin di vita pren. pretepsti do smrti

6. mat. krčiti

7. kem. reducirati

8. med. reducirati, reponirati

B) ➞ ridursi v. rifl. (pres. mi riduco)

1. propasti, obnemoči:
ridursi all'elemosina obubožati, priti na beraško palico
si è ridotto a non poter più camminare tako je obnemogel, da ne more več hoditi

2. omejiti, omejevati se; skrčiti se

3. umakniti, umikati se na
PREGOVORI: Bacco, tabacco e Venere riducon l'uomo in cenere preg. pitje, ženska in tobak, do groba le korak

rūdus (tudi rōdus (Fest.) in raudus (Varr., Val. Max.)) -eris, n (dvomljiva, čeprav neovržena je domneva, da beseda izhaja iz *ghreudos (indoev. kor. *ghreu- zdrobiti, zm(l)eti; prim. stvnem. grioz pesek, zdrob = nem. Grieß, stvnem. grūz (peščeno ali žitno) zrno, gruzzi = nem. Grütze kaša, zdrob, sl. gruda, lit. grúdas zrno, grúdžiu, grusti teptati, phati; prim. tudi lit. rausiù kopati) zdrobljeno kamenje, grúšč(evje), grúšec, pród(je), prodóvje, drobír, dróbje, mel, kos (košček) apna, zemlje, kamna, rude idr.: aeris acervi inventi, cum milites rudera iacerent L., olim aera raudera dicebantur Val. Max., rudere pingui saturare terram Col. poet., in aestimatione censoria aes infectum rudus appellatum Varr.; kolekt.

1. rudus vetus in samo rudus grušč, grušec, sipina, ruševine, odpadni material starih podrtih poslopij: ruderi accipiendo Ostienses paludes destinabant T.; pl. rudera razvaline, ruševine: ad coercendas inundationes alveum Tiberis laxavit ac repurgavit completum olim ruderibus et aedificiorum prolationibus coartatum Suet., ipse restitutionem Capitolii aggressus ruderibus purgandis manus primus admovit ac suo collo quaedam extulit Suet.

2. rudus novum in samo rudus malta, mort, estrih, snov za tlakovanje, starejše zmastina: Ca., Vitr., Plin., Alexandriae aedificia tecta sunt rudere aut pavimentis Auct. b. Alx., rudus redivivum Vitr. enkrat že uporabljen estrih. — Soobl. raudus -ī, m: P. F.

rumpō -ere, rūpī, ruptum (indoev. kor. *reup-, *rup- lomiti, trgati; prim. skr. rúpyati trga ga (po telesu), rōpayati (on) se odlamlja, lumpáti lomi, zlamlja, rōpam luknja, jama, sl. rupa, got. biraubōn ropati, stvnem. roub, roubōn = nem. Raub, rauben, lat. rupēs [prim. skr. rupas hrapav, grudast, jamast, kotanjast], rūpīna, rūpex)

1. (z)lomiti, razlomíti (razlámljati), prelomíti (prelámljati), (s)trgati, raztrgati (raztrgavati), (raz)deliti, razdeliti (razdeljevati), s silo ločíti (ločeváti), prekiniti (prekinjati), odpreti (odpirati), razbi(ja)ti, prebi(ja)ti, (s)cefrati, razkleníti (razklépati), razkleščiti: Q., Pr., Fl. idr., vincula carceris, vincula alicuius Ci., catenas H., arcum Ph., vestes O., pontem L. podreti, praecordia ferro O. prebosti, guttura cultro O. prerezati; tako tudi colla securi O., nodos et vincula linea V. (s puščico) prestreliti, adamantem Plin. razbiti, zdrobiti, razpŕhniti, nubila caelo V. ali nubem Lucr. (raz)deliti, gladio lora Cu. presekati, frigore saxa rumpit hiems V. ali aqua tendit rumpere plumbum H. predreti, razdeti, razdreti; pren.: rumpere catenas O., claustra H., vincula servitutis V., ruperunt horrea messes V. so razgnale, cantu rumpent arbusta cicadae V. bodo razgnali = tako cvrčali, da bo drevje pokalo; izhodišče: rumpere radices solo V. iz zemlje, funem ab litore V.; pesn. tudi z acc. personae: quem Veneris certamina rumpunt V. slabijo, jemljejo moč, šibijo. Poseb. telo, telesne ude poškodovati, raniti, prizadeti (prizadejati) poškodbo (rano itd.), (z)lomiti, (od)trgati, (raz)trgati, (z)drobiti, razbi(ja)ti, narediti (povzročiti), da kaj poči: si quis rumpet occīdetve Carmen vetus ap. L., rumpere ramices Pl., Varr. fr., membrum Ca., alicuius ilia Cat., exiguam ranam Mart., rumpere aliquem ambulando Ter. ali bovem Plin. ali leporem forti equo Mart. gnati, (z)goniti skoraj do smrti, rumpe miser tensum iecur Iuv. razženi, razstreli (o kričaču); pogosto aliquem rumpere Icti. = koga (telesno) poškodovati.

2. pass. rumpi (z)lomiti se = počiti, (raz)pokati, popokati, razpočiti se, razleteti (razletevati, razletavati, razletovati) se: Varr., Sil. idr., vesica rumpitur Cels., inflatas rumpi versiculas Ci., cantando rumpitur anguis V., miser rumperis et latras H. „razkričavaš se“ = vpiješ tako, da te bo konec (da boš počil), vpiješ do onemoglosti, rana (sc. inflata) rupto iacuit corpore Ph.; od tod (namigujoč na to basen) rupit Iarbitam lingua H. njegov zlobni jezik ga je ugonobil, tj. naredil nemogočega, rupti pontes T. razpadli; metaf.: rumpantur invidiā ut ilia Codro V., licentiā ante rumpebar Ci. od jeze, rumpantur iniqui Pr., Mart.; refl.: non, si te rumperis, par eris H.

3. metaf.
a) z zunanjim obj. razgnati (razganjati), razpršiti (razprševati), predreti (predirati), prebi(ja)ti, razbi(ja)ti, odpreti (odpirati), prodreti (prodirati) skozi kaj: ordines, mediam aciem L., rapido cursu media agmina V., misso proelia equo Pr., postes V. zlomiti, razbiti, amnis exit ruptis aggeribus V., maria obicibus ruptis residunt V.; prolept. narediti (delati), utreti (utirati), utiriti, odpreti (odpirati) (si) (pot, dohod): rumpunt aditūs V., ferro viam V., viam igne Stat., iter ferro Sil.; pesn. narediti, (u)tiriti, odpreti si pot, prebi(ja)ti se, preiti (prehajati) preko česa ali skozi kaj, prekoračiti (prekoračevati), prečkati: rumpere Alpes Sil., iuga Val. Fl.; pesn. storiti (narediti, povzročiti), da kdo, kaj prodre (plane, (iz)bruhne) iz česa: fontem (sc. Pegasi) ungula rupit O. je odprlo pot vrelcu; pogosteje refl. se rumpere in med. rumpi predréti (predírati) se, prodréti (prodírati): tantus se nubibus imber ruperat V. iz oblakov se je usul, se je ulil, inter nubila sese rumpent radii V. se bodo prikazali, bodo pokukali, bodo posvetili, rupto turbine V., amnes rumpuntur fontibus V. prodirajo (bruhajo na dan) iz virov; metaf.: vocem pectore rumpere V. glas zagnati, oglasiti, bruhniti, rumpebat pectore questus V. začel je tožiti.
b) prelomíti (prelamljati), (pre)kršíti, razdreti (razdirati), razveljaviti (razveljavljati), prekiniti (prekinjati), pretrgati (pretrgavati), prekiniti (prekinjati), uničiti (uničevati), onemogočiti (onemogočati), razdéti (razdejáti, razdévati), razvézati (razvezováti, razvezávati), ovreči, ukiniti (ukinjati), odpraviti (odpravljati), preprečiti (preprečevati), spodnesti (spodnašati), izpodnesti (izpodnašati), spodkopa(va)ti, izpodkopati (izpodkopavati, izpodkapati, izpodkopovati): foedera Ci., V., sacramenti religionem L., testamentum Ci., nuptias, edicta H., fidem L., V., ius gentium L., fata aspera V. streti spone (vezi) usode = ferrea decreta sororum O., Cu., tudi: imperium rumpere = streti gospostvo, tj. odpovedati pokorščino: Cu. ali = prekršiti zapoved: T., fati necessitatem L., reditum alicui H. preprečiti, tacitos amores V.
c) pretŕgati (pretrgávati), prekíniti (prekínjati), (z)motiti: visum Ci., somnum V., Lucan., sacra V., novissima verba O., silentium V., Cu., O., H., Plin. iun. = taciturnitatem T., ut quidam patientiam rumperent Suet. da je nekatere minilo potrpljenje (minila potrpežljivost), opera omnia V., rumpe moras V., Plin. iun. ne múdi se.

Opomba: Star. pf. rupsit = ruperit Tab. XII; inf. pr. pass. rumpier: Afr. fr.

sónčen (-čna -o) adj.

1. del sole, da sole, solare; soleggiato, assolato; knjiž. aprico, solatio:
sončna svetloba, toplota la luce, il calore del sole
sončni mrk eclissi solare
sončni vzhod, zahod il sorgere, il tramonto del sole
sončen dan giornata di sole
sončno pobočje pendio solatio
sončna kopel bagno di sole
astr. sončna krona corona solare
med. sončna kura elioterapia
sončna očala occhiali da sole
sončna ura meridiana
sončna celica, plošča cellula, pannello solare
sončni kolektor collettore solare
sončni sistem sistema solare

2. pren. felice, bello, splendente, allegro, luminoso, radioso:
sončni dnevi mladosti i giorni felici della giovinezza
sončni nasmeh un sorriso radioso
Sončni kralj il re Sole (Luigi XIV)
zdrobiti koga v sončni prah annientare, annichilire qcn.
pog. šalj. biti zaposlen pri sončni upravi essere senza lavoro, disoccupato
astr. sončni ciklus, krog ciclo solare
poletni, zimski sončni obrat solstizio d'estate, d'inverno
sončni veter vento solare
sončne bakle fiaccole solari
sončna erupcija eruzione solare
sončne pege macchie solari
sončno leto anno solare
fiz. sončni spekter spettro solare
sončna zaslonka parasole
meteor. sončni dvor, sončni halo alone solare
zool. sončni ostriž persico sole (Lepomis gibbosus)
obl. sončni plise plissè soleil

stre|ti [é] (-m) treti oreh, lešnik ipd.: knacken, aufklopfen; česen: zerdrücken; (zdrobiti, zmleti) zerreiben, v možnarju: mörsern; človeka - nesreča ipd.: niederschmettern; figurativno čigav odpor: (jemanden) mürbe machen

V v (kje?) in, at; (kam?) into, to

v šoli (= v zgradbi) in the school, (pri pouku) at school
v šolo to school
v gledališču at the theatre
v 3. nadstopju on the third (3rd) floor, ZDA on the fourth (4th) floor
v Londonu (veliko mesto) in London
v Kamniku (malo mesto) at Kamnik
v London, v Francijo to London, to France
v mestu in town
v inozemstvu, v inozemstvo abroad
izgubljen v temi lost in the dark (ali darkness)
slab v angleščini weak in English
v torek on Tuesday
dvakrat v letu twice a year
v tistem času at that time
v starih časih in ancient times
v novejšem času in recent times
v mojih letih at my age
v pradobi in prehistoric times
v tem trenutku at this moment
v pravem času at the right moment, just in time
pozno v noč late into the night
v roku 10 dni within 10 days
v vojni in miru at war and at peace
v ta namen for this purpose
v imenu... in the name of...
v redu in order
biti v dobrih odnosih s kom to be on good terms with someone
hiša je bila v plamenih the house was on fire
biti v skrajni bedi to be in utter poverty
ste kdaj bili v Londonu? have you ever been to London?
biti v vojni to be at war
dospeti, prispeti v London to arrive in London
hoditi v šolo to go to school
pasti v vodo to fall into the water
ne morem mu tega vbiti v glavo I can't drive it into his head
vreči v koš za odpadke to throw into the wastepaper basket
vreči v zrak to throw into the air
zdrobiti v prah to pulverize, to reduce to dust
živeti v Sloveniji to live in Slovenia
to delo bom končal v roku treh mesecev (v treh mescih) I shall finish this job (ali work, task) within three months

veríga (-e) f

1. catena:
železna veriga catena di ferro
člen verige anello di catena
povezati, privezati, speti kaj z verigo legare qcs. con la catena
držati psa na verigi tenere il cane alla catena
pasja, vprežna veriga catena del cane, del tiro
sidrna veriga catena dell'ancora
varnostna veriga za vrata catena di sicurezza
pren. nadeti komu verige, vtakniti koga v verige imporre le catene a qcn., incatenare qcn.
strgati, zdrobiti verige (tudi pren.) spezzare le catene

2. pren. catena, ceppo:
trgati družbene verige spezzare i ceppi della tradizione

3. pren. (več med seboj povezanih oseb) catena; grad.
veriga delavcev (ki si podajajo opeko ipd. ) lombardata
prekupčevalska, tihotapska veriga catena di incettatori, di contrabbandieri

4. (večja skupina sledečih si pojavov) catena:
miselna veriga catena di pensieri
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
držati občutke na verigi controllare, tenere a bada le sensazioni
imeti ljudi na verigi avere il completo dominio sulle persone
počutiti se kot pes na verigi sentirsi come il cane alla catena
gonilna veriga catena di trasmissione
geogr. gorska veriga catena montuosa
elektr. izolatorska veriga catena di isolatori
strojn. kalibrirana veriga catena calibrata
lamelna veriga catena a lamelle
biol. prehranjevalna veriga catena alimentare
avt. snežne verige catene da neve
lingv. govorna veriga catena parlata
kem. veriga atomov catena di atomi
anat. veriga ganglijev catena di gangli
veriga hotelov, trgovin catena di alberghi, di negozi
veriga kinodvoran circuito di cinematografi

volare¹

A) v. intr. (pres. volo)

1. leteti:
non si sente volare una mosca pren. tišina, da bi slišal muho leteti
volare senz'ali pren. delati kaj nemogočega
volere o volare zlepa ali zgrda

2. ekst. leteti (letalo):
volare ad alta, a bassa quota leteti visoko, nizko
volare sulla città leteti nad mestom

3. ekst. leteti (potovati z letalom; delati kot letalsko osebje)

4. ekst. odleteti, zleteti, razleteti se; pognati, poganjati se:
volare in briciole, in schegge zdrobiti se v mrvice, razleteti se na drobce
il portiere è volato sul pallone vratar se je pognal za žogo
volano gli schiaffi letijo klofute

5. ekst. pasti, padati:
volar giù pog. pasti (z višine)

6. ekst. dvigniti, dvigovati se; povzpeti se; odleteti (tudi pren.):
volare al cielo, in cielo evfemistično umreti

7. pren. steči, odbrzeti, oddirjati:
l'automobile vola sull'autostrada avto dirja po avtocesti

8. pren. širiti se:
volare per le bocche di tutti širiti se od ust do ust

9. pren. poleteti (daleč v času in prostoru); vrniti, vračati se:
con la memoria volò alla giovinezza lontana v spominu je poletel v daljno mladost

10. pren. bežati, hitro, kot blisk miniti, minevati:
il tempo vola čas beži

11. žarg. leteti (pod vplivom mamila)

B) v. tr. lovstvo klicati (ptiče)

zdrobit|ev ženski spol (-ve …) die Sprengung, die Zerkrümelung
| ➞ → zdrobiti

μαραίνω [Et. iz kor. mere, zdrobiti, slov. mrva, nem. mürbe (srvn. mürwe, stvn. muruwi in marawi), morsch, Mörser (srvn. zermürsen = zerdrücken). – Obl. fut. μαρανῶ, aor. ἐμάρᾱνα, pass. ἐμαράνθην]. 1. act. udušim, (u)gasim, uničim, zatrem, ὄψεις oslepim (-iti). 2. pass. ginem, minevam, ugasnem φλόξ, ovenem, posušim se; o reki: usahnem.

μάσσω, at. μάττω in med. [Et. kor. menq, zdrobiti, slov. mehek (strslov. mękъ-kъ), moka (strslov. mąka), nem. mengen. – ali iz kor. maq, gnesti, lat. macerare. – Obl. aor. ἔμαξα, pf. pass. μεμαγμένος] gnetem, mesim (testo), σῖτος μεμαγμένος kruh.

πτίσσω [Et. kor. p(t)eis-, zdrobiti, treti; lat. pinso, ere, pistor; slov. phem, phati (h iz s), pšeno, pšenica, pesta. – Obl. aor. ἔπτισα]. ion. olupim, oluščim, stolčem, razdrobim.