Franja

Zadetki iskanja

  • viento moški spol veter; pomorstvo smer vožnje; nadutost, domišljavost; govorica, glas

    viento de tormenta viharen veter
    cosas de viento (fig) nerabne stvari
    instrumentos de viento pihala
    como el viento kot veter hitro
    el viento va cargando (ali se va afirmando) veter postaja vse močnejši
    el viento corre (ali sopla) veter piha
    hace viento vetrovno je
    correr tras el viento (fig) zidati gradove v oblake
    echarse (ali aflojarse, cesar) el viento (fig) popustiti (veter)
    es mero viento (fig) to ne pomeni nič
    ir viento en popa (fig) imeti srečo
    largarse con viento fresco zbežati, popihati jo
    tener viento imeti dober nos ali voh (pes)
    tomar viento popihati jo
    quien siembra vientos, recoge tempestades kdor seje veter, žanje vihar
    a los cuatro vientos na vse strani
    corren malos vientos (fig) čas ni ugoden
    moverse a todos vientos (fig) nestanoviten biti
    tomar vientos (Am) sapo zajeti
  • vír (-a) m

    1. fonte, sorgente:
    zajeti vodo pri viru attingere l'acqua alla sorgente

    2. sorgente, fonte; riserva, risorsa; ricettacolo:
    svetlobni, toplotni viri sorgenti luminose, termiche
    energetski vir fonte di energia
    viri delovne sile riserve di manodopera
    vir okužbe ricettacolo di contagio

    3. pren. (besedilo, oseba, ki daje podatke) fonte:
    materialni, pisni, ustni viri fonti materiali, scritte, orali
    (zvedeti) iz dobro obveščenih virov (venir a sapere) da fonti ben informate
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. knjiž. vir dobička vigna
    vir dohodka cespite
    pejor. vir (nepoštenega)
    zaslužka mangiatoia
  • zajémati (-am) | zajéti (-jámem) imperf., perf.

    1. attingere (udi pren. ); prendere:
    zajemati iz vodnjaka attingere al pozzo, dal pozzo
    zajemati z žlico prendere col cucchiaio
    čoln zajema vodo il peschereccio imbarca (acqua)

    2. catturare:
    zajemati odpadno vodo catturare acque di scolo

    3. aspirare, inspirare (aria)

    4. coprire; abbracciare:
    oddajnik ne zajema celotnega območja l'emittente non copre tutto il territorio
    s pogledom zajeti mesto abbracciare con lo sguardo la città

    5. coinvolgere, comprendere; interessare; servire:
    organizacija zajema tisoč članov l'organizzazione comprende mille soci
    zavarovanje zajema vso populacijo l'assicurazione interessa tutta la popolazione
    zdravstveni dom zajema 20.000 prebivalcev il poliambulatorio serve un'area di 20.000 abitanti

    6. catturare, far prigioniero:
    rokovnjači so v tem predelu zajemali popotnike qui i briganti catturavano i viandanti

    7. trarre, ricavare, ricevere:
    zajemati besede iz živega govora ricavare le parole dalla lingua viva

    8. cogliere; colpire; estendersi, allargarsi:
    požar je zajel ves gozd l'incendio si è esteso su tutto il bosco
    pren. zajema ga malodušje è stato colto da scoraggiamento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. zajemati znanje z veliko žlico studiare con grande impegno
    pren. ob novici globoko zajeti sapo rimanere sbalorditi alla notizia
    pren. pisatelj je v svoj objektiv zajel več pomembnih zgodovinskih dogodkov lo scrittore ha colto col suo obiettivo vari importanti eventi storici
    hidr. zajeti izvir catturare la sorgente
  • žlíca cuchara f , (večja) cucharón m ; (kavina, čajna) cucharita f , cucharilla f ; (penavka) espumadera f

    polna mala žlica cucharadita f
    polna žlica cucharada f
    po žlicah a cucharadas
    žlica za juho cuchara f sopera
    žlica za obuvanje calzador m
    zidarska žlica paleta f
    mešati (zajeti) z žlico cucharetear (cucharear)
  • κοτυλ-ήρῠτος 2 (ἀρύω) ep. kar se da s čašo zajeti, obilno (v potokih) tekoč.
  • περι-τέμνω 1. act. a) obrezujem NT; b) odrežem, obstopim, obkolim, ἅρματα περιτεμνόμενα ὑπὸ τῶν ἱππέων zajeti vozovi, περιταμνόμενοι γῆν πολλήν ker jim je bil velik del zemlje uropan (ugrabljen). 2. med. a) obrezujem si αἰδοῖα, dam se obrezati NT, βραχίονας urežem se in s tem ranim; b) odrezujem, obkoljujem zase (da se česa polastim), ugrabim βοῦς.
  • зуб m zob pl.
    зубы zobje v ustih;
    зубья zobje na orodju;
    положить зубы на полку stradati;
    это мне не по зубам to je zame pretrd oreh;
    в зубах навязло zagabilo se mi je;
    он на этом зубы съел to dobro pozna iz dolgoletne skušnje; na tem si je polomil zobe;
    глядеть в зубы кому (lj.) biti obziren do koga;
    вырвать из зубов mukoma doseči;
    точить зубы на кого jeziti se na koga, prežati na koga;
    точить зубы на что prizadevati si zajeti kaj;
    ни в з. толкнуть pojma ne imeti o čem;
    зуб на зуб не попадает zobje šklepetajo od mraza;
    зубы чесать žlobudrati;
    он с ним з. за з. v ničemer mu ne popusti;
    вставной з. umetni zob;
    коренной з. kočnik;
    глазной з. podočnik