προστάτης, ου, ὁ, fem. προστάτις, ιδος (προ-ίσταμαι) 1. vojak, ki stoji spredaj, prednjik; pl. prva vrsta. 2. poet. kdor stoji pred oltarjem, pribežnik, varovanec τοῦ θεοῦ. 3. zaščitnik, branitelj, rešitelj, NT προστάτις pomočnica. 4. predstojnik, glavar, vodnik, nadzornik; pos. a) τῶν Ἑλλήνων država, ki je imela vrhovno vodstvo (hegemonijo); b) τοῦ δήμου zastopnik naroda (narodovih pravic); c) pravni zastopnik, patron, varuh, οὐ Κρέοντος προστάτου γεγράψομαι ne potrebujem Kreontovega varuštva.
πυλ-ωρός, ὁ, ἡ, ion. πυλ-ουρός, ep. πυλ-αωρός (πύλη, ὁράω) vratar(ica), čuvar, stražnik, varuh, branitelj.
ῥῡτήρ2, ῆρος, ὁ (ῥύομαι) ep. čuvar, varuh, zaščitnik τινός.
σατράπης, ου, ὁ [Et. perz. izposoj. = varuh kraljestva] satrap, namestnik v perzijskih pokrajinah.
φίλιος 3 in 2 1. ki se tiče prijatelja, prijateljski, prijazen, naklonjen, ljub, drag; ἡ φιλία (χώρα, γῆ) prijateljska dežela. 2. φίλιος (Ζεύς) varuh, zavetnik prijateljstva; φιλίως prijazno, kot prijatelja δέχομαι.
φύλαξ, ακος, ὁ [Et. lat. bubulcus, vo-lár (iz bos + bulcus). – Obl. dat. pl. ep. φυλάκεσσι], ep. ion. φύλακος, ep. φυλακτήρ, ῆρος, ὁ 1. stražnik, paznik, čuvar, čuvaj, varuh, branitelj, strežaj. 2. a) straža, φύλακες λόχοι nadomestne stotnije; pl. posadka, telesna straža; b) οἱ ὄπισθεν φύλακες zadnja četa, zaplečje, zadnja straža.