-
pasiònēr -éra m pasioner, kdor se ves preda svoji pasiji, strasti
-
patchy [pǽči] pridevnik (patchily prislov)
krpast, ves zakrpan; neenakomeren, neenoten; ščetinast (brada)
-
pavoiser [pavwaze] verbe transitif razobesiti zastave, okrasiti z zastavami; verbe intransitif, figuré, familier biti ves iz sebe od veselja
pavoiser pour la fête nationale izobesiti zastave za narodni praznik
se pavoiser nališpati se, populaire opijaniti se
-
pay out prehodni glagol
odplačati ves dolg
figurativno povrniti komu kaj
navtika zrahljati vrv
-
pay up prehodni glagol
plačati ves račun, odplačati ves dolg
-
per-dius 3 (per in dius = diēs) ves dan (kaj počenjajoč), celodneven: perdius (perdia) et pernox Gell., Ap. pernox et perdius Amm., Symm.
-
per-fīgō -ere (-fīxī) -fīxum (per in fīgere) prebosti: Lucr.; pt. pf. perfīxus 3 (pren.) ves prevzet, ves prešinjen, ves preblisnjen: telis pavoris, desiderio Lucr.
-
per-fluō -ere -flūxī (per in fluere)
I.
1. teči skozi kaj: per colum Lucr., perfluebant per frondem … rivi Petr.
2. metaf. (o posodah) puščati, ne držati; od tod šalj.: plenus rimarum sum, hac atque illac perfluo Ter. = ne morem zamolčati. —
II.
1. pritekati, dotekati, teči, izlivati se: in vas Lucr.; o rekah: in mare Plin., in Tuscum pelagus Mel.
2. metaf. (o obleki) valovito se spuščati: Ap. —
III. prekipevati, metaf. obilovati s čim, imeti veliko česa: pomis Tib.
2. ves moker biti, cediti se od česa, izločati kaj: sudore frigido (o osebah) Ap. mrzel pot obliva koga, pluvialibus nimbis (o svetiščih) Arn.
-
per-rīmōsus 3 (per in rīmōsus) ves razpokan, poln razpok, razjeden, draskav: Varr. (?).
-
per-timeō -ēre (per in timēre) zelo se bati, biti zelo preplašen, biti ves (za)prepaden: non pertimentes ullam perturbationem Vulg.
-
pompé, e [pɔ̃pe] adjectif, familier izčrpan (od utrujenosti), zdelan, ves utrujen
-
pòvazdān prisl.
1. ves dan: povazdan spava; povazdan boraviti kraj bolesnika
2. nenehno, neprestano: od onoga dana ona je povazdan tužna
-
prae-trepidus 3 (prae in trepidus) zelo tresoč se, od tod
1. zelo (močno, divje) utripajoč: cor Pers.
2. metaf. zelo plah, zelo boječ, ves tesnoben, ves v strahu, ves v skrbeh, ves prestrašen, zelo strašljiv: non modo invisus ac detestabilis, sed praetrepidus quoque atque etiam contumeliis obnoxius Suet., urgentibus aliis super alios nuntiis Romam praetrepidus rediit Suet.
-
prae-viridis -e (prae in viridis) ves (čisto) zelen: fontium [aqua] sub [arcu]bus petraei[s paene] stat im[mobilis] stagni mo[do] colore praeviridi Front.
-
queer1 [kwíə] pridevnik (queerly prislov)
čuden, nenavaden, svojevrsten, čudaški, komičen
pogovorno dvomljiv, sumljiv, na slabem glasu (posel)
pogovorno bolehen, slab, omotičen
sleng pijan, homoseksualen
sleng ponarejen
ameriško, sleng ves mrtev na kaj (for, about)
a queer fellow (ali fish) čudak
to feel queer slabo se počutiti
as queer as Dick's hatband slabe volje
to be in Queer Street biti v (denarni) stiski, zadolžen
queer in the head prismójen
-
quicklebendig ves živahen
-
quietschfidel ves dobre volje
-
quietschlebendig ves živahen
-
racēmus -ī, m (pravzaprav „kopasto nagneteno plodovje“; domnevno predindoev. sredozemska beseda; starejše razlage jo povezujejo s skr. rāsiḥ kup, množica, gr. ῥάξ, ῥώξ, gen. ῥαγός grozd, jagoda)
1. (grozdova) pentlja, (grozdni) pecelj: fert uva racemos V., lentis uva racemis Ps.-V. (Copa), dependent racemis ut uvae … Plin.
2. sinekdoha (vinska) jagoda in ves grozd: H., Pr., lecti de vite racemi I.; tudi o viniki: raris labrusca racemis V.; o bršljanu: Plin.
3. meton. grozdni (vinski) sok, maščina, vino ali mošt: mixta (sc. aqua) nullis racemis O.
-
radoter [radɔte] verbe intransitif bedasto govoriti, blebetati, blesti; ves čas ponavljati iste stvari
tu ne fais que radoter samo čenčaš, blebetaš