Franja

учиться učiti se; (gov.) hoditi v šolo;
у. в вузе študirati na visoki šoli

a k, do, na, v, skozi, od, po, za, s

voy a Madrid grem v Madrid
a la mesa pri mizi
¡a comer! k mizi (obedu)!
a cinco leguas pet milj daleč
a las tres ob treh
a la entrega ob prejemu
de pies a cabeza od nog do glave
a pie peš
a caballo na konju, jež
a la antigua starinsko, staromodno
saber a limón imeti okus po limoni
a compás v taktu
dos a dos po dva in dva
paso a paso korak za korakom
a tres pesetas po tri pesete
¿a cómo? po čem?
a beneficio v korist
a su favor v njegov prid
a ruegos de su padre na očetove prošnje
a vuelta de correo z obratno pošto
a nado plavaje
a disgusto nerad
a decirlo así tako rekoč
a que torej
a pesar de kljub
a no ser así če temu ni tako
amo a la patria ljubim domovino
respeta a tu madre spoštuj svojo mater
enseñar a escribir učiti pisanja
jugar a los naipes karte igrati

accanimento m

1. sovraštvo, besnost

2. trdovratnost, zagrizenost, vztrajnost:
studiare con accanimento zagrizeno, vztrajno se učiti

angleščina samostalnik
(angleški jezik) ▸ angol, angol nyelvPovezane iztočnice: ameriška angleščina, britanska angleščina, avstralska angleščina

applicare

A) v. tr. (pres. applico)

1. pripeti, prilepiti, pritrditi, dati na (tudi pren.):
applicare un francobollo nalepiti znamko
applicare un cerotto prilepiti obliž
applicare le tasche a un abito prišiti žepe na obleko

2. pren. dati, vzdeti, prilepiti:
applicare un epiteto prilepiti vzdevek
applicare una pena naložiti kazen

3. določiti, odrediti, dodeliti:
è stato applicato a un ufficio importante dodelili so ga važnemu uradu

4. uveljaviti, izvajati, uporabiti, aplicirati:
applicare una legge izvajati zakon

B) ➞ applicarsi v. rifl. (pres. mi applico) posvetiti se:
applicarsi allo studio posvetiti se študiju; absol. prizadevati si, učiti se
quello scolaro si applica poco tisti učenec se malo uči

apply [əplái]

1. prehodni glagol (to)
položiti, priložiti; prilepiti; uporabiti; usmeriti

2. neprehodni glagol
posvetiti se, sklicevati se (to)
obrniti se (na koga) (for)
pogajati se, zaprositi za kaj (to)
prilagoditi se; tikati se; veljati

to apply brakes zavirati
to apply o.s. to prizadevati si; lotiti se
to apply one's mind to study pridno se učiti
that rule applies to all to pravilo velja za vse
this applies to you to se tiče tebe (vas)
apply to Mr. X javite se pri g. X
to apply a match to a candle prižgati svečo

article² [á:tikl]

1. prehodni glagol
dati v uk (pogodbeno)
pravno razčleniti obtožbo; obtožiti (for zaradi)

2. neprehodni glagol
zediniti se

to be articled to pri kom se učiti

Ausbildung, die,

1. izobrazba; izobraževanje, šolanje; (Lehre) uk, von Rekruten: urjenje, in der Ausbildung stehen učiti se

2. (Ausformung) izoblikovanje, eines Gefühls: razvijanje

3. Technik izoblikovanost, oblika; Biologie zgradba, razvitost

auswendig na pamet; auswendig können znati na pamet; auswendig lernen učiti/naučiti se na pamet

besed|a [é] ženski spol (-e …)

1. das Wort [ množina za besede v stavku: Worte, množina za nepovezane/posamezne besede: Wörter] (častna Ehrenwort, ključna Schlüsselwort, modna Modewort, osnovna Grundwort, posebej priljubljena Lieblingswort, živa das gesprochene Wort); (besedilo) das Wort
sklepna besed das Nachwort
spremna besed das Geleitwort

2. vezana, nevezana: die Rede (gebundene Rede, ungebundene Rede)

3. religija das Wort (Gospodova Wort des Herrn, Božja Wort Gottes/Gottes Wort)
deset besed die zehn Worte

4. pri učenju jezikov: die Vokabel
učiti se besede Vokabeln lernen
lingv. das Wort (trizložna dreisilbiges Wort, samostalniška substantivisches Wort, narečna mundartliches Wort)
črkovati/podčrtavati besede (bestimmte) Wörter buchstabieren/unterstreichen
beseda:
mož beseda ein Mann von Wort
žal besed ein böses Wort (med nama ni bilo žal besede unter uns ist kein böses Wort gefallen)
|
beseda je o … es ist die Rede von …
beseda je nanesla na … die Rede kam auf …
beseda je dala besedo ein Wort gab das andere
beseda ni konj Fragen steht jedem frei
vsaka beseda je odveč jedes Wort ist zu schade
|
o tem sploh ni tekla beseda davon war keine Rede
častna beseda das Ehrenwort
besede:
dolžina besede die Wortlänge
pomen besede die Wortbedeutung
zadnji glas besede (izglasje) der Auslaut
v pravem pomenu besede im wahrsten Sinne des Wortes
niti besede kein (einziges) Wort, nicht ein Wort (niti besede ni rekel o tem das erwähnte er mit keinem Wort)
ne privoščiti niti besede keines Wortes würdigen
ne imeti nobene besede figurativno nichts zu sagen haben, nichts zu bestellen haben (pri bei), nichts zu melden haben
ni vredno besede (es) ist nicht der Rede wert
|
besedo, dve ein paar Worte
samo besedo! nur ein Wort!
dati/vzeti besedo das Wort erteilen/entziehen
imeti besedo das Wort haben
imeti glavno besedo das große Wort haben
imeti zadnjo besedo das letzte Wort haben
držati besedo zu seinem Wort stehen, das Wort halten
poprijeti besedo das Wort ergreifen
požreti besedo das Wort nicht halten
prelomiti besedo wortbrüchig werden
dal sem (komu) besedo ich bin bei (jemandem) im Wort
spregovoriti odkrito/resno besedo (s kom) ein offenes/ernstes Wort reden (mit jemandem)
reči dobro besedo za (koga) für (jemanden) ein (gutes) Wort einlegen
vzeti besedo iz ust/z jezika das Wort aus dem Mund/von der Zunge nehmen
|besed|e množina:
pohvalne besede Lobesworte
prazne besede leere Worte
|
izbira/izbor besed die Wortwahl
nimam besed! mir fehlen die Worte! ich bin sprachlos!
ne izgubljaj besed! spar dir die Worte!
ne izgubljati besed kein Wort über … verlieren
obračati besede v ustih das Wort im Munde herumdrehen
krčevito iskati besede nach Worten ringen
požirati besede koga (jemandem) am Mund hängen
|
brez besede oditi: wortlos, ohne ein Wort (zu sagen)
brez besed wortlos
osupel: sprachlos; karikatura: ohne Worte
ostati brez besed: ostal je … es hat ihm die Rede verschlagen
do besede:
priti do besede zu Wort kommen
pustiti do besede sprechen lassen
k besedi:
prijaviti se k besedi sich zu Wort melden
prijava k besedi die Wortmeldung
|
na besedo verjeti/ubogati: aufs Wort
na besede koga ne dam veliko auf (jemandes) Worte gebe ich nicht viel
|
od besede do besede Wort für Wort
preiti od besed k dejanjem den Worten Taten folgen lassen
|pri besedi:
ko sem že/ravno pri besedi da ich gerade das Wort habe
|
s svojimi besedami mit eigenen Worten
povedati s svojimi besed wiedergeben, zgodbe: nacherzählen
|v besedo:
seči/skočiti v besedo ins Wort/in die Rede fallen
|
v besedi in sliki in Wort und Bild
v nekaj besedah mit wenigen Worten
v dveh besedah mit zwei Worten
|
z besedo na dan! heraus mit der Sprache!
priti z besedo na dan mit der Sprache herauskommen
z besedo in dejanjem in/mit Wort und Tat
z besedami na nakaznici/čeku: in Worten
z drugimi besedami mit anderen Worten
izraziti z besedami in Worte kleiden
|
prijeti za besedo beim Wort nehmen
prositi za besedo ums Wort bitten

blok flavta stalna zveza
1. glasba (glasbilo) ▸ blokk fuvola, blockflöteSopomenke: blokflavta

2. (igranje blok flavte) ▸ blokk fuvolázásSopomenke: blokflavta

bolgarščina samostalnik
(bolgarski jezik) ▸ bolgár [nyelv]Sopomenke: bolgarski jezik

bostàndžija m (t. bostandžy) vrtnar: -i krastavce prodavati učiti koga nekaj, kar le-ta boljše zna

cabeza ženski spol glava; lobanja; (gorski) vrh; glavna oseba; predstojnik, vodja, načelnik; začetek, izvor; glavno mesto, prestolnica

cabeza de campana zvonišče
cabeza de ganado glava živine
cabeza menor glava drobnice
cabeza de partido okrajno glavno mesto
cabeza de reino prestolnica države
cabeza de turco vsegakriv, grešni kozel
dolor de cabeza glavobol
mala cabeza nepremišljen človek
tocado de la cabeza malo trčen
aprender (tomar) de cabeza na pamet se (na)učiti
asomar la cabeza pokukati, pojaviti se
cargársele a uno la cabeza omotičen postati
dar con la cabeza contra la pared z glavo v zid riniti
dar de cabeza na glavo pasti; ob ugled priti
me duele la cabeza glava me boli
hablar de cabeza tjavdan (nepremišljeno) govoriti
hacer cabeza glavno besedo imeti
ir cabeza abajo vedno bolj propadati
írsele (andársele) a uno la cabeza omotičen postati, zmešati se (komu)
metérsele (ponérsele) a uno en la cabeza v glavo si vbiti, trmasto vztrajati pri svojem (mnenju)
pasar por la cabeza v glavo šiniti (pasti)
quebrarse (romperse) la cabeza glavo si beliti
quitarse a. de la cabeza izbiti si iz glave
sacar la cabeza spet se pokazati
sentar la cabeza k pameti priti
subírsele a uno la sangre a la cabeza močno se razjeziti
tener la cabeza a pájaros (a las once) biti raztresen
tener la cabeza como una olla de grillos ne vedeti, kje se nas glava drži
no tener dónde volver la cabeza ne vedeti, kam bi glavo položili
torcer la cabeza umreti
volvérsele a uno la cabeza ob pamet priti
en volviendo la cabeza v hipu; prej, kot bi mislil
a la cabeza spredaj, na čelu
con la cabeza al aire gologlav
de cabeza z glavo naprej, na glavo; na pamet; naglo, naravnost
de pies a cabeza od nog do glave
en cabeza (Am) brez pokrivala, gologlav
por su cabeza po lastnem sklepu
más vale ser cabeza de ratón, que cola de león rajši majhen gospod kot velik hlapec
tantas cabezas, tantos pareceres kolikor glav, toliko mišljenj

cipher¹ [sáifə] samostalnik
številka; šifra, tajna pisava; monogram
figurativno ničla

to be a mere cipher, to stand for a cipher biti ničla, nič ne pomeniti
pogovorno what's the cipher? koliko stane?
to learn ciphers učiti se računati

classe [klas] féminin razred; kategorija; stan; vojaški letnik; učilnica; pouk

classe cabine, de luxe, touriste kabinski, luksuzni, turistični razred
classe de dessin, de musique risalnica, glasbena učilnica
classe dirigeante, gouvernante vodilni, vladajoči razred
classe d'hisioire zgodovinska (šolska) ura
classe bourgeoise, moyenne meščanski, srednji stan
classe ouvrière, laborieuse delavski, delovni razred
classe des salaires plačilni razred
camarade masculin de classe sošolec, šolski tovariš
haine féminin de(s) classes razredno sovraštvo, razredni boj
journal masculin de classe šolski dnevnik, razrednica
livre masculin de classe šolska knjiga
petites, hautes classes nižji, višji razredi
rentrée féminin des classes začetek šole (v jeseni)
société féminin sans classes brezrazredna družba
salle féminin de classe učilnica, razred
soldat masculin de deuxième classe, un deuxième classe vojak brez čina
sortie féminin des classes sklep šolskega leta
de grande classe velikega formata
de première classe prvorazreden, prvovrsten
aller, être en classe hoditi v šolo
avoir de la classe (familier) biti zelo imeniten, odličen
cet acteur a de la classe ta igralec je odličen
entrer en classe de première vpisati se v prvi razred
être de la classe svojo (vojaško) službo imeti kmalu, še istega leta za seboj
lui et moi, nous sommes de la même classe on in jaz sva istega letnika, iste starosti
être bon pour la classe biti sposoben za vojaško službo
être attentif en classe biti pazljiv pri pouku
faire la classe učiti, poučevati
faire ses classes obiskovati šolo; opravljati svojo vojaško službo
partir en classe oditi, iti v šolo (k pouku)
redoubler, sauter une classe ponavljati, preskočiti razred
répartir par classes razvrstiti, razdeliti v razrede
la classe se termine à midi pouk se konča opoldne
dédoubler une classe razpoloviti razred

commentor -ārī -ātus sum (intens. glag. comminīscī)

1. natanko (dobro, prav, kakor je treba) premisliti (premišljati), preudariti (preudarjati), proučiti (proučevati): Varr. ap. Non., Q., ut cito commentatus est Pl. kakor hitro se je domislil (laži); z acc.: multos menses nihil aliud Ci., futuras secum miserias Ci.; z de: consules … multos menses de populi Romani libertate commentati atque meditati Ci.

2. occ.
a) v mislih (za)snovati, proučiti (proučevati): cum in hortos D. Bruti auguris commentandi causā venissemus Ci.; poseb. stalni izraz o govornikovi pripravi in vaji: cum in villa Metelli complures dies commentatus esset Ci., orationem in reum c. Ci. učiti se, crebro digitorum labiorumque motu commentari Q. poskušati; od tod pt. pf. commentātus 3 s pass. pomenom: sua et commentata et scripta Ci. ustni in pismeni pripravljalni nauki.
b) pismeno ali ustno kaj (za)snovati, zastaviti (zastavljati), načrtovati, (na)pisati: alter commentatur mimos Ci., c. quae audierat Gell., de militari disciplina c. Plin. svoje misli zapisati.
c) kaj razlagati, pojasnjevati, „komentirati“: Achillem Aristarchi Pl., carmina Suet.

conduite [kɔ̃dɥit] féminin vodstvo; vedenje, obnašanje; spremstvo, spremljanje; napeljava, vod; vodovod; izvedba; technique dovod; strežba (stroju); šofiranje, pilotiranje

conduite à droite, à gauche vožnja po desni, po levi strani ceste
conduite d'amenée (technique) dovod
conduite d'eau, de gaz vodovod, plinovod
conduite d'échappement izpušna cev
conduite d'écoulement, d'évacuation odtok, odvod
conduite de la guerre vojskovanje
conduite souterraine podzemeljski vod
certificat masculin de bonne conduite nravstveno spričevalo
ligne féminin de conduite smernica
acheter une conduite (familier) poboljšati se, živeti bolj urejeno
faire la conduite à quelqu'un (familier) spremljati koga
faire un bout de conduite à quelqu'un nekoliko koga spremiti
manquer de conduite slabo se vesti
prendre des leçons de conduite učiti se šofiranja

cubiculum, sinkop. cubīclum, -ī, n (cubāre) soba, opremljena z ležalnikom ali blazinjakom, na katerem je mogel človek spati, počivati, jesti, učiti se,

1. spalna soba, spalnica, počivalnica: in cubiculum discedere Ci., cum iste (rex) etiam cubaret, (nuntius) in cubiculum introductus est Ci., minister cubiculi sui L. ali cubiculi praepositus Suet. ali procurans cubiculum Aur. oskrbnik spalnice, komorni strežaj, c. praegnantium Plin. soba za otročnice, c. noctis et somni Plin. iun., c. dormitorium Plin. iun. ali c., in quo dormit aliquis Iust.

2. occ. celica, izba, soba: legatum in cubiculum admittere Ci., vaporarium subiectum est cubiculis Ci., se recipere in cubiculum L., cubiculo modicum lumen inerat T. izba je bila (le) malo svetla, cubicula diurna nocturnaque Plin. iun., e cubiclo lectuloque iactatam spectatus alte lineam trahit piscis Mart.

3. pren.
a) vzvišen cesarjev sedež v cirkusu, pogosto tako zastrt, da drugi gledalci niso mogli videti cesarja, loža: c. principis Plin. iun., eius (Neronis) Suet.
b) arhit. stikališče kamnov: Vitr.

dactylo(graphie) [-grafi] féminin strojepisje, tipkanje

apprendre la dactylo učiti se strojepisja, tipkanja