Franja

расколачивать, расколотить razbi(ja)ti, (raz)tolči,
р. на колодке na kopito nabi(ja)ti

стукать, стукнуть (po)trkati, (po)tolči, loputati, zaloputniti;
с. кулаком по столу udariti s pestjo po mizi;
ему стукнуло 30 лет (brezos.) izpolnil je 30 let;
ему стукнуло в голову v glavo mu je šinila misel;

товкти́ -вчу́ недок., udárjati -am nedov., tôlči tôlčem nedov.

толочь tolči (v stopah, v možnarju), phati;
т. воду в ступе mlatiti prazno slamo;

тукать, тукнуть tolči, udarjati, udariti

ударять, ударить udarjati, udariti, tolči;
у. в дверь trkati na vrata;
у. по струнам zače(nja)ti igrati;
у. в колокол (za)zvoniti;
ударили морозы začela se je huda zima;
у. в набит biti plat zvona;
ударили в барабан zabobnali so;
у. головой об стенку butati z glavo ob zid;
ударили по рукам udarila sta v roke, dogovorila sta se;
ударили в смычки začeli so igrati na gosli;
палец о палец не ударит niti s prstom ne gane;
он не ударит лицом в грязь ne bo delal sramote, ne bo se osmešil;
ударил по водке vrgel se je na žganje;

чухра́ти -ра́ю недок., kléstiti -im nedov., gradášati |česáti vôlno| -am nedov., tôlči tôlčem nedov.

afflīctō (adflīctō) -āre -āvī -ātum (frequ. in intens. glag. afflīgere, adflīgere)

1. udarjati, biti ob (na) kaj, refl. se adflīctāre = biti se, tolči se na prsi (v znak žalosti): mulieres... adflictare sese, manus supplices ad caelum tendere S., (Piso)... semet adflictando... seditionem coeptabat T.; occ. (z udarjanjem) poškodovati, pokvariti, grdo zdelati: naves tempestas afflictabat C., quod rursus minuente aestu naves in vadis afflictarentur C., ut tempestate adversa vehementique vento ita afflictaretur Auct. b. Hisp.

2. pren. koga zdelati, tlačiti, stiskati, zatirati, mučiti, (o nesrečah) zadeti: vulneribus equites equosque T., Italiam luxuriā saevitiāque T., ne XIV legio... adflictaret Batavos T.; večinoma pass.: adflictantur coloniae Ci., turpius adflictatur res publ. Ci., gravius atque atrocius quam bello adflictari T., morbo adflictari Ci., L., T., Suet., foedo adflictari amore Lucr.; refl. in med. delati si težave in skrbi, giniti, propadati, žalostiti se: adflicter miser Pl., ne te adflictes Ter., cum Alcibiades se adflictaret Ci., adflictari lamentarique Ci.

amartillar s kladivom tolči, kovati

ammagliare¹ v. tr. (pres. ammaglio) tolči z nabijalnikom, z betom

arrandellare v. tr. (pres. arrandēllo)

1. tepsti, tolči s krepelcem

2. pren. toskansko prodati za smešno nizko ceno

3. star. vreči stran

atabalear po pavki tolči, bobnati; s prstom po mizi bobnati, cepetati z nogami (konj)

attundō (adtundō) -ere (-) -tūsum obtolči, dodobra, na drobno (s)tolči: P. Veg.

ballern

1. gegen die Tür: tolči po, razbijati po

2. pokati (streljati)

batacchiare v. tr. (pres. batacchio)

1. tolči s krepelom

2. ekst. tepsti

behämmern tolči s kladivom po, obdelovati s kladivom

bubòtati bùboćēm
1. tolči s pestjo
2. kipeti: pijan je od krvi što sve buboće po njemu

ciocăní -ésc vi.

1. tolči s kladivom

2. trkati

collīdō (conlīdō) -ere -līsī -līsum (cum in laedere)

1.
a) skupaj (s)tolči, skupaj ali drugo ob drugo butniti (butati): mare … inter se navigia conlidere (= conlidebat) Cu., coll. manūs Q. ploskati, aversas inter se manūs Sen. ph., lapides Front.; pass. med. skupaj udariti (udarjati), skupaj trčiti (trkati), zade(va)ti drugo ob drugo: conlidi inter se naves … coeperunt Cu., magnoque motu amnis uterque colliditur Cu. se stekata, dentes colliduntur Sen. ph., collisis trabibus Sil., si binae (consonantes) collidantur, stridor est Q. če se stikata; pren.: collisa inter se duo rei publ. capita Vell. = boj med obema glavarjema …
b) pren. v sovražen stik spraviti (spravljati), razdvojiti (razdvajati): mille causae nos quotidie collident Petr., ambitiosa pios collidit gloria fratres Stat.; v pass. v sovražen stik priti (prihajati), udariti (udarjati) se, spopasti (spopadati) se; pesn. z dat.: Graecia barbariae lento collisa duello H.; s cum ali inter se (o stvareh) zadevati (se) drugo ob drugo, navzkriž si biti, nasprotovati si: colliduntur aut pares (leges) inter se aut secum ipsae Q., non personae inter se colliduntur, sed ipsae res Q.

2. stolči, raztolči, razbi(ja)ti, stlačiti, stisniti (stiskati): umor ita mollis est, ut facile premi conlidique possit Ci., quaedam vasa argentea conlisa Ci., neque conlidi sine inani posse videtur quicquam nec frangi Lucr., anulos ut fiat, primo conliditur aurum O., si aurum … fractum aut collisum sit Dig., nasus collisus Sen. ph. potlačen, ploščat; subst. pt. pf. collīsa -ōrum, n zmečkanina, zveženina: G.; medic. collīdī otisniti (otiskati) se, zmečkati se, udariti se, poškodovati se: os colliditur Cels., os fractum aut collisum Dig., collisis corporibus Cels., id, quod collisum est Cels.; subst. pt. pf. collīsa -ōrum, n udarjena (zmečkana) mesta (udov): Plin.

čandr̀kati -ām, čàndrčēm
1. na rahlo tolči, trkati: cio dan čandrče po onom točku
2. ekspr. gobezdati, česnati: nikako ne prestane da zipara i čandrče