Franja

Zadetki iskanja

  • obláček (-čka) m dem. od oblak nuvoletta:
    beli oblački cirri
    (v stripu) tekst v oblačku testo nel fumetto
  • obnovítev (-tve) f rinnovo, restauro, ristrutturazione, ricostruzione; ripresa:
    obnovitev poslopja restauro dell'edificio
    obnovitev procesa rinnovo del processo
    obnovitev sovražnosti ripresa delle ostilità
    obnovitev teksta restituzione di un testo
  • orgánski (-a -o) adj.

    1. organico:
    organske motnje disturbi organici
    organska hiba difetto organico

    2. (ki je del žive narave) organico:
    organsko gnojilo concime organico
    organska kemija chimica organica
    organska snov sostanza organica
    kem. organska kislina acido organico

    3. pren. (skladen) organico, armonico, omogeneo; unitario:
    organska povezanost med besedilom in melodijo legame organico di testo e melodia
  • originálen (-lna -o) adj.

    1. originale:
    originalna izdaja edizione originale

    2. (pristen) originale; autentico:
    originalna slika quadro originale, autentico

    3. (prvoten, prvi) originale; originario:
    originalno besedilo je bilo nepopravljivo poškodovano il testo originario è stato irrimediabilmente danneggiato
  • palačinka samostalnik
    1. ponavadi v množini (jed) ▸ palacsinta
    speči palačinke ▸ palacsintát megsüt
    peči palačinke ▸ palacsintát süt
    namazati palačinke ▸ palacsintát megken
    nadevati palačinke ▸ palacsintát tölt
    posladkati se s palačinkami ▸ palacsintát majszol
    palačinke s skuto ▸ túrós palacsinta
    palačinke z marmelado ▸ lekváros palacsinta
    palačinke s čokolado ▸ csokoládés palacsinta
    testo za palačinke ▸ palacsintatészta
    nadev za palačinke ▸ palacsintatöltelék
    ponev za palačinke ▸ palacsintasütő
    recept za palačinke ▸ palacsintarecept
    nadevane palačinke ▸ töltött palacsinta
    skutne palačinke ▸ túrós palacsinta
    tanke palačinke ▸ vékony palacsinta
    peka palačink ▸ palacsintasütés
    priprava palačink ▸ palacsintakészítés
    Povezane iztočnice: ameriške palačinke

    2. (o posledici fizičnega kontakta) ▸ palacsinta
    Če je promet gost, vsekakor ostanite v vozilu, saj če skočite ven, vas lahko v palačinko spremeni mimoidoči tovornjak. ▸ Ha sűrű a forgalom, mindenképpen maradjon a járműben, hiszen ha hirtelen kiszáll, egy arra járó teherautó palacsintát csinálhat önből.
    Stojiš na ozki polici, pod tabo je kakšnih deset metrov praznine, ravno dovolj, da se spremeniš v palačinko, če padeš. ▸ Egy keskeny párkányon állsz, alattad közel tízméteres mélység, ami éppen elegendő, hogy palacsintává válj, ha leesel.
    Zamahne z mečem in s ploskim delom rezila s strani useka grofa po glavi; z udarcem splošči njegove možgane v palačinko. ▸ Suhint a kardjával és a kardél lapos részével oldalról fejbe vágja a grófot; az ütéssel palacsintává lapítva az agyát.
  • patty [pǽti] samostalnik
    majhna pasteta

    patty shell nenadevano listnato testo
    patty pan modelček za pecivo
  • pita samostalnik
    (jed) ▸ pite
    jabolčna pita ▸ almás pite
    mesna pita ▸ húsos pite
    sadna pita ▸ gyümölcsös pite
    bučna pita ▸ sütőtökös pite
    sirova pita ▸ túróspite
    speči pito ▸ pitét süt
    borovničeva pita ▸ áfonyás pite
    kos pite ▸ piteszelet
    zelenjavna pita ▸ zöldséges pite
    pečena pita ▸ sült pite
    Ko je pita pečena, jo razrežemo na kvadrate in posujemo s sladkorjem v prahu. ▸ Amikor a pite megsült, vágjuk fel négyzetekre, és szórjuk meg porcukorral.
    češnjeva pita ▸ meggyes pite
    slana pita ▸ sós pite
    sladka pita ▸ édes pite
    špinačna pita ▸ spenótos pite
    testo za pito ▸ pitetészta
    pripraviti pito ▸ pitét készít
    krompirjeva pita ▸ krumplis pite
    pita s skuto ▸ túrós pite
    jesti pito ▸ pitét eszik
    vroča pita ▸ forró pite
    pita iz krhkega testa ▸ pite omlós tésztából, omlós tésztából készült pite
    jagodna pita ▸ epres pite
    skutna pita ▸ túrós pite
    limonina pita ▸ citromos pite
    model za pito ▸ piteforma
    marelična pita ▸ sárgabarackos pite
    pekač za pito ▸ pitesütő
    Pito vzamemo iz pečice, in ko je še topla, jo posujemo s sladkorjem v prahu. ▸ A pitét kivesszük a sütőből, és még melegen megszórjuk porcukorral.
    No, spekla sem jagodno pito z rabarbaro. ▸ Nos, sütöttem egy epres-rebarbarás pitét.
  • podlágati (-am) | podložíti (-ím) imperf., perf.

    1. mettere sotto; puntellare, inzeppare:
    podložiti mizo inzeppare il tavolo

    2. mettere a covare (le uova)

    3. obl. foderare, imbottire:
    podložiti obleko foderare un abito
    podložiti obleko s platnom intelare il vestito

    4. film., rad.
    podlagati besedilo munire il testo di colonna sonora, accompagnare il testo con la colonna sonora, con la musica di sottofondo, con il commento musicale
    pren. dobro koga podložiti dare a uno una buona base materiale
  • popráviti (-im) | poprávljati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. riparare, (r)accomodare, aggiustare, racconciare; riattare, restaurare:
    popraviti čevlje riparare le scarpe
    popraviti hišo riattare la casa
    popraviti cesto racconciare una strada
    popraviti obleko accomodare un vestito
    popraviti uro aggiustare l'orologio
    popraviti krivico riparare un'ingiustizia

    2. migliorare; correggere, rettificare, emendare; ripurgare, ripulire, ritoccare:
    popraviti besedilo emendare, ripurgare il testo
    popraviti risbo ritoccare il disegno
    šport. popraviti čas, rekord migliorare i tempi, un record
    navt. popraviti kurz correggere la rotta
    popraviti videz guadagnare nell'aspetto, migliorare l'aspetto

    B) popráviti se (-im se) | poprávljati se (-am se) perf., imperf., refl.

    1. riaversi, rimettersi; ekst. (r)ingrassare:
    bolnik se že popravlja il malato si sta rimettendo

    2. ekst. migliorare; emendarsi, correggersi:
    pijanec se težko popravi l'ubriaco si corregge difficilmente

    C) popráviti si (-im si) perf., refl. rifarsi:
    popraviti si okus rifarsi la bocca
  • pováljati to roll

    pováljati meso v drobtinah to roll meat in breadcrumbs, to cover meat with breadcrumbs, to crumb; (obleko) to rumple, to ruffle; (testo) to roll out (zelo tanko very thin)
    pováljati trato to roll a lawn; (žito) to lodge; (žensko) vulgarno to screw
  • pováljati (-am) | povaljeváti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. spianare, cilindrare; stendere:
    povaljati zemljo spianare il terreno
    gastr. povaljati testo spianare, stendere la pasta
    gastr. povaljati testo v drobtinah impanare
    gastr. povaljati v moki, stepenem jajcu passare nella farina, nell'uovo sbattuto

    2. allettare (il grano)

    3. (o obleki) gualcire, spiegazzare

    4. rotolare

    5. vulg. possedere sessualmente; vulg. fottere

    B) pováljati se (-am se) | povaljevati se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1. rotolarsi

    2. essere in disordine, essere sparso

    3. vulg. fottersi
  • predélati (-am) | predelováti (-újem) perf., imperf.

    1. trasformare; lavorare:
    večina grozdja se predela la maggior parte dell'uva viene trasformata
    kvasnice predelajo sladkor v alkohol i saccaromiceti trasformano lo zucchero in alcol

    2. obl. riadattare:
    predelati obleko riadattare un vestito

    3. rifare, rielaborare, ristrutturare, ritoccare, rimaneggiare, ricompilare:
    predelati hišo rifare, ristrutturare la casa
    predelati besedilo rimaneggiare, ricompilare un testo
    predelati načrt rielaborare un progetto

    4. ripassare, ripetere; studiare, imparare:
    predelati učno snov ripassare la materia
  • prekvásiti (-im) | prekvášati (-am) perf., imperf.

    1. aggiungere lievito; mettere troppo lievito:
    prekvasiti testo aggiungere troppo lievito all'impasto
    gastr. prekvasiti divjačino marinare la selvaggina, macerarla in salmì

    2. pren. (preoblikovati) trasformare, trasfigurare, modificare

    3. pren. impegnare, pervadere:
    prekvasiti državljane z novo samozavestjo pervadere i cittadini di un nuovo orgoglio, di una nuova coscienza
  • premō -ere, pressī, pressum

    I.

    1. tiščati, pritisniti (pritiskati): ad pectora natos V., genibus praecordia O. klečati na … , pede p. aliquem V. stopiti na koga, p. anguem V. stopiti na kačo, pohoditi kačo, vestigia p. alicuius T. stopati za kom, vestigia p. per ignem V. iti skozi ogenj, membra paterna rotis inductis p. O. peljati se čez … , policem Plin. palec (palce) tiščati (kot znamenje naklonjenosti); iuvenci pressi iugo O. vpreženi v jarem; occ. telesno se združiti (združevati) z žensko, (o)skruniti žensko, storiti ženski silo, posiliti (posiljevati): uxorem Suet., anhelantem Peucen Val. Fl.; (o petelinu) rástiti (se), pariti se, jarčiti (se), naskočiti (naskakovati): feminas premunt galli Mart.; metaf.: litus p. H. voziti se ob bregu, latus O. dotikati se, aëra Lucan. leteti, insulam premit amnis O. obteka, obliva, obdaja, obkroža.

    2. obteževati, težiti kaj (koga), ležati, sedeti na čem: Tib., Pr., Sen. tr. idr., trabes premunt columnas H., carinae pressae V. obložene, p. toros O., p. pharetram cervice O., phaleras auro Stat. obložiti = (o)krasiti, frondes ore caducas O. leže(č) tiščati obraz (v listje), p. terga equi O., p. ebur O. sedeti na kurulskem stolu, saltus montium praesidiis L. (obilno) v velikem številu zasesti, zastaviti, zapreti, forum p. Ci. pogosto obiskovati; metaf. stiskati, pestiti, nadlegovati, mučiti, težiti, tlačiti: aerumnae me premunt S., necessitas eum premebat Ci., iussa Faunique premunt V. te vznemirjajo, premor formidine V. ali periculo, valetudine N.; pass. premi tudi biti (nahajati se) v stiski: premi inopiā, re frumentariā C. ali aere alieno C., Ci. zaradi …

    3. pritiskati na koga, za kom, delati komu silo, biti nasilen do koga, dreviti za kom, poditi, goniti, preganjati koga, poganjati se za kom, zasledovati koga: videbat, uti … hac fugerent Grai, premeret Troiana iuventus V., p. hostem (urbem V.) obsidione C., aliquem telis V., novissimos C., premi viderent C. da so v stiski, premere hostes de loco superiore C. potiskati, apri cursum clamore V., cervum clamore in retia V. poditi; metaf. privi(ja)ti, trdo prije(ma)ti, pestiti koga: criminibus veris aliquem O., cum ad exeundum premeretur, exire noluit N., premi se procuratoribus Ci., me verbo premis Ci. držiš me za besedo, culpam poena premit comes H. kazen nastopa takoj za krivdo, premere argumentum Ci. živo poudarjati, propositum O. ostajati (vztrajati) pri sklepu, držati se sklepa, ne odstopiti od sklepa.

    4. pokri(va)ti, kriti, zakriti (zakrivati), zagrniti (zagrinjati): comam coronā V., canitiem galeā V., mitrā capillos O., crinem fronde O., calix testo pressus O., arva pelago premere H. poplaviti; pren.: pressus gravitate saporis O., quies ventos nocte pressit V. (o spanju), pressit iacentem alta quies V.; occ. zakopa(va)ti, pokopa(va)ti: ossa male pressa O., quod terrā premam H.; metaf. zakri(va)ti, skri(va)ti, pokri(va)ti, pritajiti (pritajevati): lumen obscura luna premit V., curam sub corde V., gemitum sub imo corde V., dolorem alto corde V., iram T., pavorem vultu T., pressa est gloria facti V. je omračena (zamračena), je nanjo padla senca, haec non premit ore V. ni zamolčal.

    II. (s postranskim prepozicionalnim pomenom)

    1. vtisniti, vtiskati (vtiskavati, vtiskovati), potisniti (potiskati), poriniti (porivati): vestigio leviter presso Ci., pressus vomer V. vtisnjen, globoko zarezujoč (zarezavajoč), cubito remanete presso H. s komolcem, vtisnjenim v blazino = z uprtim komolcem, p. dentes in vite O., ensem Lucan., pollicem Pr. pritisniti, ferrum in guttura O., hastam sub mentum V., od tod: hastā premere V. prebosti; occ.
    a) saditi, vsaditi (vsajati), zasaditi (zasajati): virgulta per agros, papaver V., pressi propaginis arcus V. upognjena (v zemljo zapičena) grebenica.
    b) zaznam(en)ovati: rem notā aeternā O.

    2. (navz)dol potisniti (potiskati), (navz)dol tiščati, (navz)dol spustiti (spuščati): currum O. v globino usmeriti, aulaea premuntur H. zastor se spusti, pade (ob začetku igre), mundus premitur Libyae devexus in austros V. se znižuje (visi) proti Libiji; s prolept. obj.: sulcum V. globoko zabrazditi, globoko zaorati, fossam Plin. iun. izkopati, cavernae in altitudinem pressae Cu. globoko izkopane; occ. na tla podreti (vreči), pobiti, ubiti, potolči: armigerum Remi premit V., pressus et exanimatus est T., paucos erumpere ausos circumiecti pressere T.; metaf.
    a) poniž(ev)ati, v nič da(ja)ti, za malo šteti, malo ceniti, ne ceniti, zaničevati, prezirati, omalovaževati, podcenjevati, ne upoštevati: premendo superiorem se extollebat L., extollere vires gentis, contra premere arma Latini V., laudet domi, premat extra limen (sc. mea opuscula) H., humana omnia p. Ci.
    b) preseči (presegati, presezati), prekositi (prekašati): facta premant annos O., vetustas laude saecula nostra premat O., Latonia nymphas premit Stat.

    3. (po)tlačiti, zadrž(ev)ati, ovreti (ovirati), ustaviti (ustavljati): obligant bracchia, premunt (ustavijo) sanguinem T., lucem premit caligo L., p. vestigia V. obstati, naves nimio onere pressae T.; metaf.
    a) (za)dušiti, udušiti (uduševati): ignem V., vocem suam V. dušiti (ali celo molčati), clamorem O., L.; s prolept. obj.: pontus premit placida aequora V. kroti.
    b) zatreti (zatirati), (za)dušiti, udušiti (uduševati), (u)krotiti, zadrž(ev)ati, ugnati, obvladati (obvladovati): Aug. idr., consilium silentio Cu., vulgi sermones T., filii vocem V. utišati sina, zapreti sinu usta, iras T., sensus suos T., cursum ingenii Ci. zadrževati; v političnem pomenu: premendi inimicum occasio Cu. užugati (zatreti, spodnesti) sovražnika.
    c) vladati, gospodovati komu: ventos imperio V., Mycenas servitio V. držati v težkem (hudem) suženjstvu, populos dicione V., arva aliena iugo V. pod jarmom (= v) sužnosti držati.

    4. stisniti (stiskati): pressis manibus tenere Cu., alicui fauces O. ali laqueo collum H. komu zadrgniti vrat, presso ter gutture V. v treh odstavkih, presso obmutuit ore V. z zaprtimi usti, p. oculos mortui V. zatisniti, frena dente O. (za)gristi, frena manu O. trdo prijeti (držati), grana ore suo O. (pre)žvečiti, (po)jesti, aliquid morsu Lucr. ali morsibus Sen. tr. (z)gristi, iungere oscula pressa H. krepko poljubiti (poljubljati), p. ubera O., favos V., bacam H., lac pressum V. sir, sucos Lucan. ali Liberum, vina, oleum, mella H. ali caseum O. in caseos V., Col., Plin. stiskaje (s stiskanjem) (iz)delati, stiskati, prešati, spuščati, sir(ar)iti; occ.: et premere et laxas dare habenas V. zategniti in popustiti vajeti; metaf. (s)krčiti (skrčevati), manjšati, zmanjš(ev)ati: falce vitem H. obrezovati; od tod: umbram V. senčnato listje obrez(ov)ati; quae a nobis dilatantur, Zeno sic premebat Ci. Od tod adj. pt. pf. pressus 3, adv.

    1. stisnjen: presso gradu incendere L. „z nogo ob nogi“, v strnjenem koraku, v tesno sklenjenih vrstah; tako tudi: pede presso retro cedere L.; pesn.: subsequitur pressoque legit vestigia gressu O. tik za njim.

    2. umerjen, zamolkel, pridušen, tih, zadržan: soni Ci., pressi et flebiles modi Ci., pressā et temulentā voce Ci., pronuntiatio (naspr. citata) Q.

    3. rjavkast, temen: color pressior Plin. iun., quae (sc. sinopis) pressior vocatur Plin., spadices pressi Serv.

    4. obotavljiv, obotavljav, zadržan, udržljív, vzdržen: cogitationes pressiores Ap., cunctatio Plin. iun., in quo tibi parcior videtur et pressior Plin. iun.

    5. kratkobeseden, redkobeseden, skopobeseden, kratek, jeder (jedrén, jedrnàt), zgoščen: orator, oratio Ci., oratio pressior Ci., stilus pressus Plin. iun., Attici oratores pressi, Asiatici inflati habentur Q., fiunt pro pressis exiles Q., oratorum genus alterum presse, alterum ample dicentium Ci., pressius describere Plin. iun.; o izreki, izgovarjanju: presse loqui Ci. glasov ne izgovarjati preširoko, ne preveč zatezati.

    6. natančen, določen, jasen, izčrpen: verba Plin. iun., Thucydides verbis pressus Ci., taxare pressius est quam tangere Gell., pressius agere Ci., perturbationes pressius definire Ci., pressius audire causas Vell. z napeto pozornostjo (= z vso pozornostjo) poslušati sodne razprave.
  • prijémati (o ribi) mordre (à l'hameçon)

    trdo koga prijemati traiter quelqu'un durement, se montrer dur avec quelqu'un, rudoyer, brusquer quelqu'un
    prijemati se se cramponner, se raccrocher à, tenir à, adhérer à, rester attaché à
    testo se prijemlje žlice la pâte attache à la cuiller
  • pŕst (-a) m

    1. dito (pl. f dita vseh pet prstov skupaj; pl. m diti prsti posamezno):
    iztegovati, krčiti prste allungare, contrarre le dita
    tleskniti s prsti schioccare le dita
    debeli, dolgi prsti dita grosse, affusolate
    prsti na nogi, roki le dita del piede, della mano
    odtisi prstov le impronte delle dita
    ozebline na prstih geloni
    držati prst na petelinu tenere il dito sul grilletto
    dvigniti se na prste alzarsi sulle dita
    zažvižgati na prste fischiare con le dita
    pokazati s prstom na čelo portare un dito alla fronte
    pokazati s prstom na koga segnare a dito qcn., indicare con il dito qcn.
    mali prst (mezinec) dito mignolo
    srednji prst (sredinec) dito medio
    testo razvaljamo za prst debelo stendere l'impasto con il mattarello fino allo spessore di un dito
    v kozarcu je ostalo še za tri prste vina nel bicchiere sono rimasti tre diti di vino

    2. (del rokavice) dito;
    rokavice z enim prstom manopole
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. prsti ga srbijo ha le mani lunghe
    evf. imeti dolge prste rubare, sgraffignare, avere le mani lunghe
    pren. imeti povsod prste vmes ficcare il naso dappertutto
    pren. iztegovati prste po tujem imetju rubare, allungare le dita su qcs.
    nestrpno lomiti prste torcere le mani per l'impazienza
    pog. za prste obliznit, da si lahko oblizneš vseh deset prstov; da bi si vsak obliznil prste (buono) da leccarsi le dita
    pren. opeči si prste scottarsi le dita
    pren. če mu prst pomoliš, pa roko zgrabi tu offri un dito e lui afferra la mano
    pren. kar naprej povzdigovati prst non fare che ammonire, minacciare
    pren. kaj iz prsta izsesati inventare di sana pianta qcs.
    pren. ovijati koga okoli prsta disporre completamente di qcn., avere qcn. in completo dominio
    pren. gledati komu na prste, pod prste controllare qcn.
    pogledati komu skozi prste esser indulgente con qcn.
    pren. imeti ženinov na vsak prst (po) pet avere fidanzati, pretendenti a iosa
    pren. imeti le toliko prijateljev, da bi jih lahko na prste ene roke preštel contare gli amici sulle dita di una mano
    stopiti komu na prste pestare i piedi a qcn.
    pren. imeti kaj v malem prstu conoscere qcs. a menadito
    pren. ne migniti s prstom za koga non muovere un dito a favore di qcn.
    pren. s prstom pokazati na krivca accusare qcn.
    pren. dogodek je bil očiten božji prst c'è il dito di Dio
    ne videti prst pred nosom non vedere a un palmo dal naso
  • pustíti (-ím) | púščati (-am) perf., imperf.

    1. lasciare:
    pustiti vrata nezaklenjena lasciare aperta la porta
    pustiti koga pri miru lasciare in pace qcn.

    2. (z nedoločnikom) lasciare, fare, permettere:
    pustiti si rasti brado lasciarsi crescere la barba
    pustiti testo vzhajati far, lasciar lievitare l'impasto
    pustiti koga spati lasciar dormire qcn.
    pusti mu oditi lascialo andare

    3. (povzročiti, povzročati, da kje kaj je, ostane) lasciare:
    tat ni pustil prstnih odtisov il ladro non ha lasciato le impronte digitali
    bolezen lahko pusti hude posledice la malattia può lasciare gravi conseguenze

    4. (zapustiti, zapuščati) lasciare, abbandonare:
    vsi so ga pustili, le pes mu je ostal zvest tutti lo abbandonarono, solo il cane gli rimase fedele

    5. distaccare, distanziare, seminare:
    najboljši je začel puščati za seboj tekača za tekačem il corridore più forte cominciò a distanziare i concorrenti uno dopo l'altro

    6. (nehati, nehavati) lasciare, abbandonare, smettere:
    pustiti delo, kajenje lasciare il lavoro, smettere di fumare

    7. gocciolare, grondare, versare, colare:
    lonec pušča la pentola perde

    8. perforare:
    med. nekdaj puščati kri salassare, fare un salasso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pustiti koga čakati farsi aspettare
    pustiti koga pozdraviti mandare i saluti per qcn.
    pustiti se prositi farsi pregare
    le kje si pustil pamet come mai hai potuto essere così sciocco
    pren. pustiti domišljiji prosto pot fantasticare
    pren. pustiti komu proste roke dare carta bianca a qcn.
    pustimo to lasciamo perdere
    pustiti koga iz misli dimenticarsi di qcn.
    ne pustiti koga izpred oči tenere d'occhio qcn.
    pustiti tovarno v obratovanje mettere in esercizio una fabbrica
    pustiti ves denar v gostilni spendere tutto sbevazzando
    ne pustiti do sebe essere inavvicinable
    puščati barvo perdere il colore
  • ráhel fine, soft, slight, loose, light; (kruh) soft, light; (zemlja) loose; (zdravje) delicate, frail, tender

    ráhla zemlja, tla light soil; (testo) light
    ráhlo spanje light sleep, pesniško soft slumber
    ona je ráhlega zdravja she is of a delicate constitution
    ráhlo prislov slightly, gently
    ráhlo je zaprl vrata he closed the door gently
  • raise2 [réiz] prehodni glagol
    dvigniti, pokonci postaviti; povišati, zvišati, povečati, izboljšati (plačo, slavo itd.); zgraditi; osnovati, ustanoviti; povzročiti (prepir ipd.), začeti; rediti, gojiti, vzgajati, vzrediti; sejati (žito), saditi, obdelovati (povrtnine); novačiti, zbrati vojsko; zbudit, razvneti za, podpihovati, dvigniti (against proti)
    podreti (tabor), kreniti; opustiti, ukiniti blokado, obleganje; klicati (duhove); širiti (vonj); vzeti (posojilo); inkasirati, izterjati (denar, davek)
    navtika zagledati, opaziti (kopno, zemljo)

    with a raised voice glasno, z jeznim glasom
    to raise an army zbrati vojsko
    to raise a building by a storey dvigniti poslopje za eno nadstropje
    this bread is not raised enough ta kruh ni dovolj vzhajan
    to raise Cain (the devil, hell, the mischief) strašanski hrup (trušč, kraval) dvigniti
    to raise cattle rediti živino
    he raised claims to the inheritance vložil je zahtevo po dediščini
    to raise coal from the mine kopati premog iz rudnika
    to raise from the dead obuditi od mrtvih
    to raise dough pustiti testo vzhajati
    to raise a dust (hell) figurativno dvigniti prah
    to raise one's eyebrows predrzno (domišljavo, užaljeno) pogledati, namrščiti obrvi
    to raise one's eyes dvigniti oči (pogled)
    to raise s.o.'s fame povečati slavo kake osebe
    to raise funds zbirati denar, prispevke
    to raise one's glass to a guest napiti, nazdraviti gostu
    to raise one's hand dvigniti roko (na koga), udariti (koga)
    to raise one's hat to s.o. odkriti se komu
    his joke raised a laugh njegova šala je povzročila smeh
    to raise a ladder postaviti lestev
    to raise a loan razpisati, vzeti posojilo
    to raise a mine navtika dvigniti mino
    to raise money pobirati, zbirati denar
    to raise a monument postaviti spomenik
    to raise to the second power matematika dvigniti na drugo potenco
    to raise prices dvigniti cene
    to raise the roof sleng dvigniti do neba segajoč hrup, strašansko razsajati
    this remark raised my smile ta opazka mi je izvabila nasmešek
    to raise ship (land) navtika priti na vidik ladje (zemlje)
    to raise a spirit klicati duha
    to raise a siege opustiti obleganje
    to raise s.o. out of his sleep zbuditi koga iz spanja
    to raise a stink napraviti škandal
    to raise to the throne postaviti na prestol
    to raise one's voice against dvigniti svoj glas, protestirati proti
    to raise the wind figurativno priskrbeti si nujno potrebni denar (sredstva)
    wine raised his spirits vino ga je ojunačilo
    to raise up prehodni glagol ustvariti, napraviti, poklicati v živijenje, zbuditi
  • razbírati (-am) | razbráti (-bêrem) imperf., perf.

    1. leggere, interpretare; decifrare:
    razbirati napise leggere le iscrizioni
    razbrati šifrirano besedilo decifrare il testo cifrato

    2. dedurre, desumere; discernere; scoprire; vagliare, valutare:
    razbirati posamezne predmete discernere i singoli oggetti
    iz njegovih besed razbiram, da je zelo zadovoljen dalle sue parole deduco che è assai soddisfatto
    pren. razbirati zrno od plev distinguere il grano dal loglio