Franja

versát -ă (-ţi, -te) adj. vešč, izkušen, spreten

versatile [və́:sətail] pridevnik (versatilely prislov)
okreten, spreten, prilagodljiv; delaven, prizadeven; verzatilen; mnogostranski (nadarjen ali izobražen), vsestranski
botanika (prosto) dihajoč, gibajoč se
figurativno spremenljiv, nestalen, nestanoviten, omahljiv; muhav, kapriciozen

a versatile inventor, writer mnogostranski iznajditelj, pisatelj

versātilis -e (versāre) vrtljiv, gibljiv, gibčen, premičen, premakljiv: templum caeli Lucr., laquearia cenationum Sen. ph., molae Plin., tabulae Suet., triclinia Lamp., machinae Vitr. mlatilnice; metaf. spreten, okreten, gibčen, mnogostranski: ingenium L.

versato² agg. vešč, izkušen, spreten

versed¹ [və:st] pridevnik
spreten, okreten, izkušen, izurjen, vešč, vpeljan, napoten, dobro podkovan, verziran (in v)

well versed in mathematics dobro podkovan v matematiki
versed in the reading of hieroglyphs verziran v branju hieroglifov

versūtus 3, adv. -ē (vertere; prim. gr. πολύτροπος)

1. vrtljiv, obrnljiv: le v primeri: versutior est quam rota figularis Pl.

2. metaf.
a) „ki se zna obrniti“ = vrtljiv, okreten, spreten, prebrisan, pameten: Pl. idr., homo sine dubio versutus et callidus Ci., acutus atque versutus animus Ci., versutissimus Lysander Ci.
b) v negativnem pomenu zvit, zvijačen, lokav, prekanjen, premeten, prebrisan: Vell., servus Pl., Corinna O., hoc est hominis non aperti, … non viri boni, versuti potius … Ci., versutissimus homo et in fallendo exercitatissimus Ci., malitia est versuta et falax ratio nocendi Ci., versutum et callidum factum Solonis Ci., versute dicere Ci., versutissime Aug.; z gen.: versutus ingenii mango Plin.

veterātor -ōris, m (veterāre (po)starati)

1. kdor se je v čem (pri čem) postaral, kdor je v čem (pri čem) ostarel (osivel), torej izkušenec, izurjenec, izvežbanec, izvedenec, spretnež, prekaljenec, rutiner, adj. izkušen, izurjen, izvežban, izveden, spreten, prekaljen, rutiniran: in causis privatis satis veterator Ci., in litteris Gell.

2. (v negativnem pomenu) lisjaški, prekanjen, prevéjan, prebrisan, presukan, prepréden, zvit, prefrigan, lokav, navihan: non sunt in disputando vafri, non veteratores Ci.; subst. (star) lisjak, prekanjenec, prevejanec, prebrisanec, presukanec, prepredenec, zvitež, zvijačnež, zvijačnik, lokavec, pravi lopov, prava baraba, navihanec, prefriganec: Ter. idr., ille veterator et callidus Ci., in hoc homo luteus etiam callidus ac veterator esse vult Ci., subridet Saturius, veterator Ci. stari lisjak.

3. star suženj (naspr. novicius): Icti.

veterātōrius 3, adv. -ē (veterātor)

1. izkušen, izurjen, izvéden, izvežban, prekaljen, spreten, vešč, rutiniran: minime veteratoria ratio dicendi Ci., sed eam (sc. accurationem) ut citius veteratoriam quam oratoriam diceres Ci., veteratorie dicere Ci.

2. (v negativnem zmislu) lisjaški, prekanjen, prevéjan, prebrisan, presukan, prepréden, zvit, zvijačen, lokav: Don., nihil ab isto vafrum, nihil veteratorium exspectaveritis Ci., satis veteratorie … ait Ap.

vetus, veteris (prim. skr. -vatsá-, vatsará- leto, gr. ἔτος [iz Ƒέτος] leto, ἐτήσιος leten, hetitsko witiš leto, starejše sl. vetek star, lit. vẽtušas star, prileten, lat. vetulus, vetustus; od tod imena [prvotno] enoletnih živali: skr. vatsáḥ enoletna žival, junec, letnjak, tele, govedo, vatsakaḥ teletce, teliček, lat. veterīnus, veterīnae, vitulus, vitula (prim. tudi Italia), got. wiþrus jarček, jagnje, bacek, stvnem. widar = nem. Widder oven, jarec)

1. mnogo let imajoč, prileten, (že) star, ostarel, osivel, postaren, postaran, mator (naspr. mlad): Pl., homo, poëta Ter., senatores L., imperatores duo veteres N., parentes V., veteres senes Tib. ali veteres et senes T. stari (in) o(b)nemogli ljudje, senectus H. ali aetas vetus Tib. siva starost, ostarelost, matorost; veteres boves (naspr. novelli) Varr., pecudes Varr., gallinae (naspr. iuvencae) Plin., Col.

2. star (ne nov), (že) dolgo obstajajoč, dolgoleten, včasih = dosedanji (naspr. novus, recens): Pl., Ter. idr., senator vetus et gravis aetate L., vetus amicus et hospes Ci., veteres aegri Plin. že dolgo časa bolni ljudje, vetus hospitium Ci. pred davnim (davnimi časi) ustanovljeno (vetustum hospitium = že dolgo obstajajoče), vetus Valeriae gentis laus, vetus institutum, mos Ci., vetus est, quod dicam Ci. stara reč je, veteres necessitudines Ci. ep., vetus amicitia Ci., N., colonias deducere novas, renovare veteres Ci., vectigalia vetera et nova Ci., vetus consuetudo S., Q., nobilitas S., oppidum Ci., urbs O., Antemna veterior est quam Roma Ca. ap. Prisc., Veteres campi L. Stare poljane (kraj v Lukaniji), vinum vetus Ci., Lact., veteres naves C., vetus casa, silva, cruor O., veterrima laurus V., vetus panis, veteres clavi Plin.; poseb. miles vetus Ci., L. ali veteres milites C., L. star(i) vojak(i) = vojak, ki že dolgo služi ali je dolgo služil, vojaki, ki že dolgo služijo ali so dolgo služili; od tod pogosto = izkušen(i) vojak(i), veteran(i); tako tudi vetus exercitus L. ali veteres exercitus C., L., legiones L., Auct. b. Alx., centuriones L.; occ. star = izkušen, izurjen, izvéden, izvežban, prekaljen, spreten, vešč, rutiniran: accusator, gladiator, histrio, imperator, sicarius Ci.; z gen. = izkušen, izurjen, izveden, izurjen, prekaljen, spreten, rutiniran v čem, pri čem, na kakem področju, poznavajoč kaj, vešč česa, obvladujoč kaj: laborum Sil., operis ac laboris, belli, militiae, regnandi T., Vogesi vetus et penitus infixum erat arma Romana vitandi T. staro in globoko zakoreninjeno Vogezovo načelo je bilo izogibati se rimskemu orožju; z in z abl.: vetus in astutia Don. osivel v … ; z inf.: vetus bellare Sil.

3. star (naspr. novus, recens), sedanji, nekdanji, daven, zdavnji, prejšnji, starodaven: quaestus Pl., omne tempus non ad oblivionem veteris belli, sed ad comparationem novi contulit Ci., vetera bella Ci., statuae veterum hominum deiectae Ci., credendum est veteribus et priscis, ut aiunt, viris Ci. možem iz starih časov in, kot se reče, iz starodavnosti, veteres (starih navad (šeg) se držeči) et sancti viri S. fr., veteres auctores (naspr. recentes auctores) T., veterrimi poetae Ci. prav iz starodavnosti, iz davnine, exemplum imperii veteris Ci., vetus delictum L., veteres reges, Sabini, vetera mala V. stare korenine, in veterem revoluta figuram V., vindicare veterem iniuriam Ph., vetus vinum Col., Plin.; pri T. je vetus pogosto tisto, kar je bilo pred bitko pri Akciju (l. 31): aetas T. nekdanji čas, davnina, veteris populi Romani prospera vel adversa claris scriptoribus memorata sunt; temporibusque Augusti dicendis non defuere decora ingenia T. — Od tod subst.
a) veterēs -um, m starodavniki, stari, predniki: maiores nostri, veteres illi Ci., Saturninus aut quisquam illorum veterum Ci. mož iz starih časov (starodavnosti); šele poklas. = stari (starodavni) pisatelji: putavere nostri veteres Plin., omnes veteres et Cicero praecipue Q., orationes veterum et novorum Q., hoc sibi illi veteres persuaserant T. klasiki, antiqui veteres Fr. starodavni Grki. Kot nom. propr. Veterēs -um, f (sc. tabernae) stare menjalniške barake na južnem delu Foruma: sub Veteribus Pl., Varr., Ci., Plin., pone Veteres L. Kot priimek, npr. C. Antistius Vetus Gaj Antistij Vetus (Veter), Cezarjev zaupnik, l. 57. kot tribunus plebis Ciceronov pristaš v sporu s Klodijem: Ci. ep.; L. Antistius Vetus Lucij Antistij Vetus (Veter), konzul l. 55 po Kr. skupaj z Neronom, pozneje poveljnik v Germaniji: T.
b) vetera -um, n staro, nekdanje, preteklo, preteklost, nekdanjost, starína, stare reči (stvari, zadeve), stari dogodki (pripetljaji, prigodki), stara zgodovina ipd.: vetera vaticinamini Pl. stare, davno znane reči, vetera scrutari Ci. stare bajke, si vetera mihi ignota (sc. sunt) Ci. prejšnji (stari) dogodki, vetera odisse, nova exoptare S., vetera novis antehabeo T., vetera semper in laude, praesentia in fastidio esse T., vetera et antiqua mirari T. postarano in starinsko, nescio an venerint in manus vestras haec vetera T. ti stari spisi, vetera omittere Ci. ep., S. kar je (nekdaj) bilo, (kar je) preteklo.

Opomba: Prvotna obl. veter -eris: Enn. ap. Prisc., Acc. ap. Prisc.; abl. sg. nav. vetere, le pri Iuv. in Stat. veterī; nom. pl. n. vetera -um; komp. le star. veterior, sicer vetustior (od adj. vetustus); superl. veterrimus, poklas. vetustissimus.

vjȅšt -a -o (ijek.), vȅšt -a -o (ek.) izveden, spreten, ročen: vješt čemu, za što; vješt ljekar, vešt lekar; vješt pisanju; vješt zahvat rukom

volūbilis -e, adv. volūbiliter (volvere)

1. obraten, vrtljiv, valjiv, kotaljiv, vedno ali hitro vrteč se, kotaleč se, takajoč se, naprej valeč se, krožeč, gibčen, kréten: caelum Ci., Lucan., sol Prud., se non intellegere, qualis sit volubilis et rotundus deus Ci., nexus (sc. serpentis) O., aurum O. zlato jabolko, buxum V. vrtavka (volk) iz zelenikovine, pila Ap., amnis, aquae H., figurae aquae Lucr., supinari volubiliter contra ipsum igneum orbem Amm. kvišku vrteti se.

2. metaf.
a) spremenljiv, spreminjajoč se, nestalen, nestanoviten, negotov, opoteč: vaga volubilisque fortuna Ci., volubiles casus fortunae Amm., cum videamus tot varietates tam volubili orbe circumagi Plin. iun.
b) hitro tekoč, gladko tekoč, uspešen, uren, okreten, spreten, zgovoren: oratio Ci., vim volubilem orationis consequi Corn., volubilis sententia Gell., orator, homo Ci., funditur numerose et volubiliter oratio Ci.

vr̀šljiv -a -o spreten: ona će to učiniti kako valja, -a je

workmanlike [wə́:kmənlaik] pridevnik
spreten, vešč, strokoven, strokovnjaški, mojstrski

zgȍdan -dna -o, dol. zgȍdnī -ā -ō
1. primeren: zgodan odgovor
2. ugoden: -a prilika; ovo mi je vrijeme vrlo -o
3. spreten, ročen: -o baratanje mačem
4. lep, zal, prijeten: -a udovica; zgodan čovjek

впра́вний прикм., spréten prid., práktičen prid.

горазд на что sposoben, zmožen, spreten;
кто во что г. vsak po svoje;
шутить мы все горазды vsi se radi šalimo

деловитый spreten, prizadeven, podjeten, delaven

дельный sposoben, spreten, koristen, prizadeven, zmožen;
д. совет pameten nasvet

згра́бний прикм., skláden prid., proporcionálen, proporcionálni prid., spréten prid.

изворотливый iznajdljiv, spreten, okreten, gibčen, domiseln