Franja

cantō -āre -āvī -ātum (intens. glag. canere)

I. intr.

1. peti, prepevati, oglašati se (o človeku): V., H., O. idr., hi pueri cantare et saltare didicerunt Ci., c. ad chordarum sonum N. (o kitaristu), inde ad manum cantari histrionibus coeptum L. h kretnjam igralca; cantare v retoriki = pojoč (s pojočim glasom) govoriti, pojoč predavati (kot slabost): si cantas, male cantas; si legis, cantas C. ap. Q., vitium cantandi Q. razvada, da govornik govori s pojočim glasom; preg.: surdo canere Pr., ad surdas si cantet Phemius aures O. če bi pel gluhim ušesom; occ. (o pticah) peti, žvrgoleti: cantantes aves Pr.; kikirikati (o petelinu): Pl., Ci., Suet.

2. (o glasbilih) oglašati se, peti, doneti, zveneti: cantabat tibia ludis O., bucina cantat Pr.; nav. z abl. instrumenti igrati, piskati, svirati, trobiti na kaj: fidibus Pl., tibiis N., structis avenis O., calamo Sen. ph.; occ. bajalne (čarovne) besede govoriti, bajati, čarati: Ca., cantando rumpitur anguis V.

— II. trans.

1. peti, pesniti, zložiti (zlagati): neniam Varr. fr., carmina non prius audita canto H., c. rustica verba Tib., versum Gell., hymnos Eccl., Hymen (svatovska pesem) cantatus O., non est cantandum Iuv. ni treba pesniti, doctus cantare Catullum H. ki se je naučil peti Katulove pesmi.

2. occ.
a) peti, opevati, slaviti, proslavljati, poveličevati: deum Tib., nos convivia cantamus H., dum meam canto Lalagen H., tota cantabitur urbe H., per totum cantabimur orbem O., cantatus Achilles O., iam pridem istum canto Caesarem Ci. ep. že dolgo slavim tega tvojega Cezarja.
b) o pesniku, deklamatorju ali igralcu podajati, izvajati, recitirati; v slabem pomenu žlobudrati: togatas (fabulas) Iuv., epinicia Suet.; quae me iuvene ubique cantari solebant Q.
c) naznaniti (naznanjati), oznaniti (oznanjati): Vera cantas. Vana vellem Pl.; narocitičiti (naročati), svetovati, zabič(ev)ati, ponavljati: Nov. fr., haec dies noctesque canto tibi, ut caveas Pl., harum mores cantabat mihi Ter.
č) bajati, bajalne (čarovne) besede govoriti, zagovarjati, (za)čarati, pričarati: Ca., Varr., Sil., cantato densatur carmine caelum O., c. umbram Lucan. pričarati, cantatae herbae O., cantata luna Pr., cantatus puer Ap.

cœur [kœr] masculin srcé (tudi figuré); čustvo, ljubezen, nagnjenje; vest; pogum, srčnost; jedro, srčika, notranjost; familier srček, srcé; zoologie srčasta školjka; srce, srčna barva pri kartah

à cœur joie po mili volji, kot srce poželi
à cœur ouvert, cœur à cœur odkrito(srčno), prostodušno
au cœur de v sredini, sredi v, v srcu
au cœur de l'hiver sredi najhujše zime
avec cœur vneto
avec (ali d') abondance de cœur naravnost, brez ovinkov
de bon cœur, de grand cœur rad, zelo rad
de (tout) cœur od (vsega) srca
de gaieté de cœur srčno rad
par cœur na pamet
sans cœur brez srca, brezsrčno; brez poguma, malosrčno
battement masculin de cœur utripanje srca
beau, joli comme un cœur zelo ljubek, lep
homme masculin de cœur pogumen, srčen človek
bourreau masculin des cœurs osvajalec (ženskih) src
mal masculin au cœur (médecine) slabost
maladie féminin de cœur srčna bolezen
(religion) Sacré-Cœur srce Jezusovo
valet masculin de cœur srčni fant (pri kartah)
cœur d'or zlata, zvesta duša, sijajen dečko
cœur de tigre, de pierre kruto, kamenito srce
cœur de poule mevža, strahopetec
cœur du problème bistvo problema
cœur de salade srčika pri solati
arracher, déchirer, fendre, briser le cœur à quelqu'un, blesser quelqu'un au cœur komu srce iztrgati, raztrgati, razklati, zlomiti, raniti
je n'ai pas le cœur de lui dire la vérité nimam srca, poguma, da bi mu povedal resnico
je n'ai pas le cœur à rire ni mi do smeha
avoir à cœur de prizadevati si
il a le cœur sur les lèvres slabo mu je, figuré on ima srce na jeziku
il a le cœur barbouillé slabo mu je
avoir le cœur sur la main biti pomagljiv, zelo dober, imeti srce na jeziku, na pravem mestu
avoir le cœur sur le bord des lèvres biti tik pred bljuvanjem
il a le cœur bon (o bolniku) jed mu diši
j'ai le cœur gros težko mi je pri srcu, žalosten sem
j'ai mal au cœur (médecine) slabo mi je; figuré jezi me
j'ai le cœur serré srce se mi krči
je veux en avoir le cœur net hočem vedeti, pri čem sem
j'ai à cœur de vous prévenir želim, smatram za svojo dolžnost, da vas opozorim
cela me va droit au cœur to me globoko gane
connaître quelqu'un par cœur dobro koga poznati (njegov značaj, njegovo življenje)
décharger, ouvrir son cœur razkriti svoje srce
dîner par cœur biti brez obeda, večerje
mon cœur me le dit srce mi to pravi, slutim to
si le cœur vous en dit če to želite
faire contre (mauvaise) fortune bon cœur ne izgubiti poguma, pogumno kljubovati nevarnosti, ne se pustiti ugnati
faire la bouche en cœur (figuré) hliniti ljubeznivost
faire mal au cœur (médecine) povzročiti slabost
peser sur le cœur težiti srce
je ne le porte pas dans mon cœur (on) mi ni pri srcu, ni mi simpatičen
prendre son cœur à deux mains osrčiti se, opogumiti se
se prendre de cœur pour quelque chose vneti se, biti ves vnet, navdušen za kaj
(re)mettre, donner le cœur au ventre de quelqu'un opogumiti koga, pogum vliti komu
reprendre cœur zopet se opogumiti
se ronger le cœur (figuré) gristi se, biti bolan od žalosti
mon cœur saigne srce mi krvavi
savoir par cœur na pamet vedeti, znati
serrer le cœur stiskati, težiti srce
soulever le cœur zbuditi gnus, stud
tenir à cœur biti pri srcu
loin des yeux, loin du cœur daleč od oči, daleč od srca; drugi kraji, druge ljubezni
les sages ont la bouche dans le cœur, et les fous le cœur dans la bouche govoriti je srebro, molčati je zlato

dīvīnus 3 (dīvus)

1.
a) božji, božanstven: Pergamum divina manu munitum Pl., numen, animal d. Ci., animos hominum esse divinos Ci. božjega izvora, omnia divina et humana violare Ci. vse, kar je božjega in človeškega, divinum ius et humanum Ci. ali divina atque humana iura Ci. ali divina humanaque iura C. ali humana atque divina iura Fl. ali ius divinum humanumque Cu. naravno in državljansko pravo, res divina Pl., Ter., Ci., N., V., Suet. ali res divinae Ci. služba božja, bogoslužje, sveto opravilo, daritev, žrtvovanje, res divinae pa včasih tudi
b) = nauk o naravi, naravoslovje, „fizika“ (naspr. res humanae nauk o človeku, nravoslovje, etika): sapientia … est … rerum divinarum et humanarum … scientia Ci., scientia divinarum humanarumque rerum Sen. ph. (= humanorum divinorumque scientia Sen. ph.), de rebus divinis maxime dicunt Q., ut oratoris vita cum scientia divinarum rerum sit humanarumque coniuncta Q.
c) = naravno pravo (naspr. res humanae pisano [pozitivno] pravo): Ci., Icti.; ope divinā C., d. decus, d. tela V., d. aura, urna H., origo L., scelus L. zoper bogove, stirps, semen O.; adv. dīvīnē po božje, kakor bog: nunc tu divine huc fac adsis Sosia Pl. Subst. dīvīnum -ī, n
a) α) božje: nihil divino divinius Sen. ph. β) bogoslužna daritev, žrtvovanje: neque suum neque publicum divinum pure faciet L.
b) božanstvenost: Ap. (De magia lib. c. 56).
c) v pl. α) božje reči: miscendo humana divinis L. β) božje lastnosti: Homerus … humana (človeško slabost) ad deos transferebat; divina mallem ad nos Ci.

2. (večinoma pesn.) od boga (božanstva) navdahnjen, preroški, vedeževalen: tu mihi divini quidquam creduis Pl., divinus spiritus mentis Ci., animus appropinquante morte … est divinior Ci., mens divinior H., instinctis divino spiritu vatibus Q., cum ille potius divinus fuerit N. poln višjega navdiha, vedež, divini pectoris carmina Lucr., d. carmen, d. poëta V., vates H., divine praesensa Ci. po božjem navdihu; z gen.: divina futuri sententia H., imbrium divina avis imminentum H. naznanjajoča … plohe. Subst.
a) dīvīnus -ī, m prerok, vedež(evalec), videc: Ca., Col., falli sperat Chaldaeos cetrosque divinos Ci., adsisto divinis H., divine tu, inaugura, … L.
b) dīvīna -ae, f prerokinja, vedeževalka: Petr.
c) dīvīnum -ī, n prerokovanje, vedeževanje: divini potens ali divini sciens Ap. (tudi kot iuxtapositio divinipotens, divinisciens).

3.
a) božanski, božansko lep, sijajen, veličasten, izvrsten, neprimerljiv, izreden, čudovit: Plato Ci., divinus ille vir, d. homo in dicendo, divini hominis Africani mors Ci., genere hominum … paene divino Ci., Cn. Pompei divinum consilium Ci. ep., divina studia Ci. najplemenitejše delo, tum … illas caelestīs divinasque legiones … comprobastis Ci., o divina senatus admurmuratio Ci., d. fides, virtus, domus Ci., nihil ratione divinius, divinior causa, dona divinissima Ci., divine … Plato escam malorum appellat voluptatem Ci., divinus orator, nitor loquendi, d. eloquentia, facultas eloquendi, natura, species, testimonia Q., quae M. Tullius in Oratore divine ut omnia exsequitur Q., d. tomacula Iuv., d. apparatus Fl.
b) v cesarski dobi cesarjev vzdevek = božanski, (pre)vzvišen: domus Ph. prevzvišena = cesarska rodbina, mens Eutr., indulgentia Icti.

4. medic. d. morbus (ἱερὰ νόσος) božjast (= božja oblast): Ap.

fragilidad ženski spol krhkost, drobljivost; minljivost

fragilidad humana človeška slabost

insuficiencia ženski spol nezadostnost, pomanjkanje; nezmožnost

insuficiencia auditiva naglušnost
insuficiencia cardíaca srčna napaka
insuficiencia de franqueo nezadostna poštnina
insuficiencia gástrica želodčna slabost

izkorístiti aprovechar (kaj a/c) ; aprovecharse (kaj de a/c) ; valerse (de), sacar ventaja (de)

izkoristiti čas, priliko aprovechar el tiempo, la ocasión
vsa sredstva izkoristiti valerse de todos los recursos
izkoristil je njeno slabost se aprovechó de su debilidad

konstitucíjski of constitution

konstitucíjska slabost weak constitution

mal², pluriel maux [mal, mo] masculin zlo; škoda; trpljenje, bol, bolečina; bolezen; trud, muka, nadloga

mal des aviateurs, de mer letalska, morska bolezen
mal caduc, haut mal božjast
mal de cœur (populaire), médecine slabost
mal de dents, de gorge, de tête, de ventre zobobol, boleče grlo, glavobol, bolečine v trebuhu
mal d'enfant porodne bolečine
mal de(s) montagne(s) gorska, višinska bolezen
mal du pays domotožje
il n'y a pas de mal (to) nič ne dé
il n'y a que demi-mal to ni tako hudó
quel mal y a-t-il à ..., où est le mal si ... kaj za to, kaj je pri tem, če ...
cela ne ferait pas de mal to ne bi škodilo
avoir mal aux cheveux (populaire) imeti »mačka«
avoir mal aux dents, à la tête imeti zobobol, glavobol
j'ai du mal à le faire težkó mi je to napraviti, stane me truda, da to naredim
choisir le moindre de deux maux izbrati manjše zlo
dire du mal de quelqu'un obrekovati koga
se donner du mal, un mal de chien garati, dajati si mnogo truda
il est incapable de faire du mal à une mouche on še muhi ne bi storil nič hudega
faire mal boleti
faire du mal à quelqu'un boleti koga; storiti komu kaj žalega
se faire du mal udariti se; trpeti škodo
prendre mal nakopati si bolezen
prendre, tourner, voir en mal nápak razumeti, skriviti
rendre le bien pour le mal vračati dobro za slabo
sentir bien son mal dobro vedeti, pri čem smo
vouloir du mal, mal de mort komu (vse) slabo želeti

male

A) avv.

1. slabo:
comportarsi male slabo se obnašati
dire male di qcn. opravljati koga

2. slabo, neprimerno, neprijetno, neugodno:
di male in peggio zmeraj slabše
essere male in arnese pren. biti v slabi koži
restare male biti razočaran, neprijetno presenečen
sentirsi male biti bolan; začutiti (nenadno) slabost; slabo se počutiti
vestire male slabo, neprimerno se oblačiti

3. slabo, nepravilno, nepopolno:
pronunciare male slabo, nepravilno izgovarjati

B) inter. slabo:
non hai dato l'esame? male! nisi naredil izpita? slabo!

C) m

1. zlo; krivda, greh:
genio del male zli duh, zlobnež

2. zlo, škoda:
andare a male pokvariti se, iti po zlu
aversene a male biti užaljen
voler male (a) sovražiti; slabo želeti, privoščiti drugemu nesrečo

3. med. bolezen, bolečina; bol (tudi pren.):
mal caduco božjast
mal di denti zobobol
mal di mare morska bolezen
mal sottile jetika, sušica
mal di testa glavobol
sentire un gran male al piede čutiti hudo bolečino v nogi
mal del paese pren. domotožje

4. bot. bolezen
PREGOVORI: mal comune, mezzo gaudio preg. skupna nesreča je že pol sreče
non tutto il male vien per nuocere preg. vsaka nesreča človeka izuči
chi è causa del suo mal pianga se stesso preg. kakor si si postlal, tako boš ležal

nachteilig neugoden, negativen, škodljiv; ist nachteilig je slabost/slaba stran; sich nachteilig äußern (über) neugodno se izraziti (o)

nemoč [è,ó] ženski spol (-i …)

1. die Hilflosigkeit; (nezmožnost ukrepanja) die Machtlosigkeit, die Ohnmacht

2. medicina die Kraftlosigkeit; (slabost) der Schwächezustand
občutek nemoči das Schwächegefühl

3.
medicina spolna nemoč die Impotenz

nenad|en (-na, -no)

1. (hiter) jäh; plötzlich, schlagartig; unvermittelt; schroff
nenad padec der Sturz
(tečaja Kurssturz), der Einbruch (cene Preiseinbruch)
nenadna ohladitev der Temperatursturz, Kältesturz, der Kälteeinbruch
umreti nenadne smrti eines jähen Todes sterben
nenadno se končati ein jähes Ende nehmen
nenadna oslabelost/slabost medicina der Schwächeanfall
nenadno zaviranje die Schreckbremsung

2. (nepričakovan) unerwartet, überraschend
nenadna akcija die Nacht-und-Nebel-Aktion
nenadna močna luč das Schlaglicht
nenaden napad der Überraschungsangriff
nenadno spoznanje das Aha-Erlebnis

nenáden (-dna -o) adj.

1. improvviso, inaspettato, imprevisto, brusco; knjiž. subitaneo:
nenadno zaviranje una brusca frenata

2. rapido
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nenaden gib balzo
pren. nenaden izbruh ventata
pog. nenaden obisk incursione
nenaden obrat, preobrat voltafaccia, dietro front, ribaltone
nenaden strah trac
šport. nenaden (močan) strel saetta, fucilata
nenaden veter groppo
pren. nenaden zasuk sterzata
šport. nenadna kriza défaillance
nenadna nesreča catastrofe, pog. martellata, mazzata
pog. nenadna ploha scataroscio
ekon. nenadna rast, nenaden skok cen l'impennata dei prezzi
nenadna rdečica scalmana
nenadna slabost mancamento
pren. nenadna želja pizzicore
nenaden pojav insorgenza
meteor. nenadno poslabšanje rottura
pren. nenadno terjanje denarja stoccata
pren. nenadno (kratkotrajno) vračanje rigurgito

noceō -ēre -cuī -citum (sor. z necāre; gl. nex)

I. intr.

1. škoditi, škodovati, oškodovati koga, povzročiti (povzročati), narediti (delati) komu škodo, storiti, prizade(ja)ti komu kaj hudega, kaj žalega, spraviti (spravljati) koga v nesrečo, biti škodljiv, biti neugoden, predstavljati oviro (naspr. prodesse); abs.: arma esse alia ad tegendum, alia ad nocendum Ci., sublato iure nocendi N. žaljenja, alieni nocendi locum dare N. komu pokazati (svojo) slabost, nocendi artes, tempus nocendi V., ne sit vis magna nocendi O., nocendo prosum O., prodesse enim eos (sc. daemonas) putant, cum nocere desinunt, qui nihil aliud possunt quam nocere Lact., nocendi acerbitate conflagrans Amm. strastno škodoželjen; o stvareh: inguen ne existat, papulae, tama, ne boa noxit (gl. opombo) Luc. ap. Fest., ne fluctus, ne vadus, ne piscis aliquā noxit Poeta ap. Fr., prohibet nocere venenum quod tibi datur S. fr., qui (sc. venti) si humidi nocent Vitr., quae nocuere sequar, fugiam quae profore credam H., in corporibus aequis … nihil quod nociturum est medici relinquunt Cu., hic (sc. homo) prodesse vult, illa (sc. ira) nocere Sen. ph., ferox impatiensque natura irritamenta nociturae libertatis evitet Sen. ph.; z dat.: iuro … me nociturum nemini Pl. iura te non nociturum esse homini de hac re nemini Pl., Iuppiter nimio calore hominibus nocet Ci., ut non liceat sui commodi causā nocere alteri Ci., se nociturum (sc. esse) nemini C., supplicibus deorum nocere N. lotiti se jih, qui eorum cuiquam nocuerit L.; z abl.: feminas omnes ubique visu nocere, quae duplices pupillas habeant Ci. ap. Plin., persona … exemplo nocet Vell.; z abl. in dat.: nec (sc. rex) alio loco (z bivanjem kje drugje) disciplinae militari magis nocuit Cu.; z dat. (o stvareh): Val. Max., nocent et frugibus umbrae V., haec nocuere mihi O., maior sum quam cui possit fortuna nocere O., ei materiae nec caries nec tempestas nec vetustas potest nocere Vitr., ne conspectae opes vitae nocerent Iust.; z dat. in abl.: neque enim his (sc. navibus) nostrae (sc. naves) rostro nocere poterant C.; (le enkrat) z adversus: quod adversus eum non nocuit Ulp. (Dig.); z notranjim obj.: si servus noxam nocuit Tab. XII če je suženj prizadejal kako škodo, če je suženj kaj zagrešil, ob eam rem noxam nocuerunt L. (stalno fecijalsko besedilo) so se pregrešili, noxiam nocere Iulianus ap. G. (Dig.); z acc. pron. n.: si uredo aut grando cuippiam nocuit Ci., ne quid sibi ne rei publicae nocere posset Ci., nihil iis nocituros hostes C., nihilum nocere lagoenis H. prizanašati steklenicam = zmerno piti, quam metui, ne quid Libyae tibi regna nocerent V., quantum illi nocuere greges durique venenum dentis V.; s subjektnim inf.: quid temptare nocebit? O. kaj bi lahko poskus škodil?; s subjektnim ACI: nocet esse deum O. na svojo škodo sem bog, nocet esse sororem O.; v pass. brezos.: Vitr., Sen. ph., neque diem decet me morari neque nocti nocerier (= noceri) Pl., ut ne cui noceatur Ci., mihi quidem ipsi nihil ab istis iam noceri potest Ci., ne quid eis noceatur C., relinquebatur ut neque longius ab agmine legionum discedi Caesar pateretur et tantum in agris vastandis incendiisque faciendis hostibus noceretur C., providebatur, ut potius in nocendo aliquid praetermitteretur quam cum aliquo militum detrimento noceretur C. da bi raje sovražniku delali manj škode kot pa mu … škodili, rostro enim noceri non posse cognoverant C., ipsi vero nihil nocitum iri C. njemu samemu pa res ne bo storjeno nič žalega, quibus haut multo secus quam ferro noceri poterat S. fr., noceri enim ei, cui hac lege non liceat L., quatenus exemplo non nocebatur Vell.

2. biti v napoto (za napoto), delati napoto, napotovati čemu, ovreti (ovirati), preprečiti (preprečevati), onemogočiti (onemogočati) kaj: turba nocet iactis telis O., si modo sic faciat, ut lumini noceat Ulp. (Dig.). —

II. trans. oškodovati koga, (po)kvariti kaj, škoditi (škodovati) komu, čemu; v act. le pri poznejših piscih: ut, quod tibi prodest, adversarium noceat Veg., iudica, domine, nocentes me Vulg., si quid voluerit eos nocere It., pogosteje v (osebnem) pass. noceor = trpim (utrpevam) škodo, stori se mi kaj žalega: larix ab (zaradi) suci vehementi amaritudine ab carie aut tinea non nocetur Vitr., neque a tempestatibus neque ab ignis vehementia nocentur Vitr., itaque cum non solum non noceretur, verum etiam quarundam uberibus aleretur, ad ultimum in Oceanum abici iussit Iust., aequum non est nos noceri hoc, quod … Ulp. (Dig.). — Od tod adj. pt. pr. nocēns -entis

1. škodljiv, kvaren, slab: a caulibus … ut a pestiferis et nocentibus (sc. vites) refugere dicuntur Ci., edit cicutis alium nocentius H., nocens ferrum ferroque nocentius aurum O.; adv. nocenter škodljivo, kvarno, v škodo: Tert., magisque nocenter indolescit (sc. abscessus) Cels., robusta crura nec longa sed infestis velut sudibus nocenter armata Col.

2. (kakega hudodelstva) kriv, obtežen s krivdo, hudodelski, hudodelen, zločinski, od tod tudi kazniv (naspr. innocens, innoxius): reus n. Ci. idr., homo Cels., femina Ps.-Q., fac moriendo Antonium nocentiorem Sen. rh., ne nocentiores vos faciat T., in hac libidine hominum nocentissimorum Ci., homo sceleratissimus et nocentissimus Ci., nocentissimus senex Ps.-Q.; kot subst. nocēns -entis, m krivec, hudodelec, hudodelnik, zločinec: nocentem et nefarium impiumque defendere Ci., dolore et cruciatu nocentis suum dolorem lenire Ci.; v pl.: Sen. rh., meritā caede nocentum (gl. opombo) O., nocentissimi Sen. ph. največi hudodelci, največji zločinci.

3. brezbožen, zanikrn, malovreden: se avarissimi hominis cupiditati satis facere posse, nocentissimae (po novejših izdajah nocentissimi) victoriae non posse Ci., nocentissimi mores Q.

Opomba: Star. cj. pf. noxit (= nocuerit): Luc. ap. Fest., Poeta ap. Fr.; inf. pass. nocerier: Pl. — Gen. pl. pt. pr. nocentium: Corn., pesn. tudi nocentum: O.

nosečnost samostalnik
(telesno stanje) ▸ terhesség, várandósságPoklicala sem zdravnika, ki je spremljal mojo prvo nosečnost. ▸ Felhívtam az orvost, aki az első terhességemet kísérte figyelemmel.Povezane iztočnice: večplodna nosečnost, pozna nosečnost, test nosečnosti, test nosečnosti, rizična nosečnost, prekinitev nosečnosti, zaščita pred nosečnostjo, umetna prekinitev nosečnosti, tvegana nosečnost, test za ugotavljanje nosečnosti, visoka nosečnost

obíti¹ (obidem) to go round; to make the rounds of; (izogniti se) to avoid, to elude, to evade

obíti zakon to get round the law
obíti pravilo to circumvent a rule
obíti mesto to bypass a town
obíti straže to make a tour of inspection, to make (ali to do, to go) the rounds of sentries
obíti sovražnika to outflank the enemy
obšla meje slabost, omedlevica I suddenly felt faint
obšli smo vso Evropo we travelled Europe from end to end

oboleli samostalnik
(bolnik) ▸ betegHitreje ko se začne oboleli zdraviti, večje so možnosti za njegovo preživetje. ▸ Minél gyorsabban kezdtek el felépülni a betegek, annál nagyobb volt a túlélési esélyük.
Pri obolelih za aidsom marihuana zmanjšuje slabost in spodbuja tek. ▸ Az AIDS-es betegeknél a marihuána csillapította a rosszullétet és fokozta az étvágyat.

orgánski organique

organska celota un tout organique
organska kemija chimie ženski spol organique
organsko gnojilo engrais moški spol organique
organska napaka, slabost vice moški spol déficience ženski spol organique
organske snovi matières ženski spol množine organiques

pâmoison [pɑmwazɔ̃] féminin omedlevica, nezavest; (familier)

tomber en pâmoison omedleti, onesvestiti se; slabost, onemoglost

péché [peše] masculin greh

péché mortel, d'omission, originel, véniel, de feunesse smrtni, opustni, izvirni, odpustljiv, mladostni greh
péché mignon (familier) slabost (figuré)
la gourmandise est son péché mignon sladkosnednost je njegova slabost
laid comme les sept péchés capitaux grd kot sedem glavnih grehov