Franja

Zadetki iskanja

  • кромсать rezati na koščke, razkosavati
  • отрезывать/отрезáть, отрезать proč rezati, odrezati; pren. odmerjati, odmeriti; ločevati, ločiti; ostro odgovoriti;
    отрезанный ломоть ločeni član (družine, kolektiva)
  • пластать rezati v plasti,
  • полосовать na ozke pasove rezati ali deliti;
    п. железо železo valjati na trakove;
    п. кнутом bičati (tako, da se poznajo klobase)
  • скашивать, скосить

    1. (po)kositi (travo);

    2. poševno (od)rezati; nagibati, nagniti (na stran);
    с. глаза oči zavijati, (po)škiliti
  • abspanen, abspänen postružiti, odstružiti; rezati, odrezati
  • angulus -ī, m

    1. ogel, vogal, kot: Vitr., Plin., anguli omnes aedium Pl., angulus dextri lateris S. fr., circuli figura nihil habet incisum angulis Ci., ang. castrorum C., muri L., extremus ang. e saxo O. rob, ang. oculorum Cels. očesni kotič; kot morske obale = zaliv, zatok: Auct. b. Afr., Gallicus Ca. fr.; kot ali ogel kake pokrajine: Venetorum, Alpium, extremus angulus agri Brutii, extremus Italiae ang. L., ultimus Italiae ang., Bruttius ang. Fl.; occ. (geom. ali matem.) kot: huius lateris alter angulus ad orientem solem spectat C., pares anguli Ci., ang. obtusus Lucr. topi kot, horizonta rectis angulis secare Sen. ph. pravokotno rezati.

    2. pren. kot = oddaljen samoten kraj, zakotje, zakotek: in angulum aliquo ire Ter., in ullo angulo Italiae Ci., ille terrarum mihi praeter omnes angulus ridet H., angulus hic mundi nunc me... accipit Pr., in ultimo et remotissimo terrarum orbis angulo Vell.; zaničljivo (o šolah v nasprotju s praktičnim življenjem): quas (res) isti in angulis personant Ci.; pren.: me... ad omnes litterarum angulos revocas Ci. v vse kotičke črkovne pravde.
  • Auslage, die, (-, -n)

    1. (Schaufenster) izložba, Waren: razstavljeno blago

    2. (Ausgabe) strošek, izdatek

    3. Sport preža, izhodiščni položaj

    4. beim Kran: pomolek, doseg

    5. im Nest: nastilj

    6. auf Auslage schneiden Obstbäume: rezati na oko
  • boccone m

    1. grižljaj, zalogaj:
    un boccone di pane grižljaj kruha
    mangiare, prendere, mandar giù un boccone prigrizniti, pojesti malo ali v naglici
    guadagnarsi un boccone di pane pren. zaslužiti komaj za kos kruha
    levarsi il boccone dalla bocca pren. odtrgati si od ust
    contare i bocconi pren. skopo rezati kruh
    boccone di cardinale pren. poslastica, zelo okusna jed
    boccone del prete pren. kurja škofija
    ingoiare bocconi amari pren. požreti marsikatero grenko

    2. ekst. pren. košček, majhna količina:
    a pezzi e bocconi po koščkih, pomalem

    3. ekst. hrana, jed:
    fra un boccone e l'altro med jedjo
    ho ancora il boccone in bocca pren. pravkar sem pojedel
    è un boccone che fa gola a molti pren. po tem zalogaju se marsikomu cedijo sline

    4. (zastrupljena) vaba:
    dare il boccone zastrupiti; pren. podkupiti
    pigliare il boccone pren. pustiti se podkupiti
  • césped moški spol trata

    campo de césped igrišče (na trati)
    sacar césped ruše rezati
  • circumcīdō -ere -cīdī -cīsum (circum in caedere)

    1. obrez(ov)ati, okrog izrez(ov)ati, odrezati: ars agricolarum, quae circumcidat, amputet Ci., caespitem gladiis c. C. rušo rezati, c. ungues Cels.; occ. obrez(ov)ati: (Iudaei) circumcidere genitalia instituerunt T., aliquem c. Petr.

    2. pren. omejiti (omejevati), (s)krčiti, (za)tesniti, (pri)krajšati, zmanjš(ev)ati, opustiti (opuščati): Varr., Sen. ph., circumcisi sunt sumptus L., c. impensam funeris Ph., amputata circumcisaque inanitate Ci; vinum in totum annum c. Cels. prepovedati. Od tod adj. pt. pf. circumcīsus 3, adv. okrog obrezan, obsekan

    1. o kraju = strm: Henna ab omni aditu circumcisa atque directa est Ci. povsem strma in nepristopna, collis ex omni parte circumcisus C.

    2. pren. skrčen, prikrajšan, kratek: quid tam concisum, tam breve, quam hominis vita longissima? Plin. iun.; poseb. o govoru: Varr., orationes circumcisae et breves Plin. iun. jedrnati in kratki, c. expositio, id est σύντομος Q.; adv.: Q., Suet., Macr.
  • corde [kɔrd] féminin vrv, konopec; obešenje

    él kabel; musique struna; mathématiques tetiva; seženj (drv); notranja stran (tekališča, dirkališča)
    corde d'acier, en boyau struna iz jekla, iz črev
    corde d'alarme, de sûreté varnostna vrv
    corde en fils de fer vrv iz žic
    corde à linge vrv za obešanje perila
    corde à sauter vrv za preskakovanje
    corde vocale (anatomie) glasilka
    danseur masculin de corde plesalec na vrvi
    homme masculin de sac et de corde lopov, zločinec
    instrument masculin à cordes (musique) godalo
    orchestre masculin à cordes godalni orkester
    usé jusqu'à la corde oguljen; figuré premlet, premlačen
    sous corde (commerce) v balah
    avoir, se mettre la corde au cou biti, zaiti v brezupen položaj
    avoir plusieurs, deux, plus d'une corde(s) à son arc imeti več, dvoje, večkot eno železo v ognju
    condamner quelqu'un à la corde obsoditi koga na vislice
    être envoyé dans les cordes (du ring) biti vržen v vrvi (pri boksanju)
    ce n'est pas dans mes cordes (figuré, familier) s tem jaz nimam nobenega posla; to ni v moji kompetenci
    marcher, danser, être sur la corde raide biti v kritičnem položaju, znati sijajno loviti ravnotežje, balansirati
    mettre la corde autour du cou de quelqu'un komu vrv okoli vratu dati, uničiti ga
    montrer la corde (obleka) oguljen, (oseba) uničen biti
    parler de corde dans la maison d'un pendu napraviti nespretno, nerodno aluzijo
    si la corde ne rompt pas če bo šlo vse po sreči
    sauter à la corde preskakovati vrv
    grimper à la corde plezati po vrvi
    tenir la corde, prendre un virage à la corde ostro rezati ovinek
    tirer sur la corde (figuré) zlorabljati naklonjenost, potrpežljivost kake osebe
    tirer sur la même corde za isto vrv vleči
    toucher la corde sensible dotakniti se boleče točke
    il ne vaut pas la corde pour le pendre ni vreden vrvi, s katero bi ga obesili
  • corner1 [kɔ́:nə] samostalnik
    vogal, ogel; kot, kotiček; rob; zavoj; ovinek
    figurativno stiska, zadrega, težava
    trgovina nakup celotne zaloge blaga; strel iz kota (nogomet)

    round the corner čisto blizu; zunaj nevarnosti
    a tight corner lepa godlja
    to drive s.o. into a corner ugnati koga v kozji rog
    to turn the corner premagati težave, preboleti krizo
    hole-and-corner sumljiv, zakoten
    to cut off corners iti naravnost; zmanjšati stroške
    in the (four) corners of the earth povsod
    hole and corner transaction tajne spletke
    to take a corner rezati ovinek
  • cortex -icis, m, redk. (in večinoma pesn.) f (indoev. kor. qer, razširjen v sqert rezati; prim. lat. careō, carō, cēna, corium, scortum) pravzaprav „olupljena, odrezana skorja“, od tod

    1. drevesna skorja, lub, lubje: Lucr., Plin., obducuntur aut libro aut cortice trunci Ci., muscus amarae corticis V., domus antra fuerunt … et vinctae cortice virgae O. butarice šib, pokrite s skorjo, scribitur et vestris Cynthia corticibus Pr., cortices arborum Hier.

    2. occ. pluta, plutovina, probkovina: Ca., raptus de subere cortex V., aspicis, ut summā cortex levis innatet undā O.; uporabljali so jo za zamaške: hic dies … corticem adstrictum pice dimovebit amphorae H.; kot plavalni pas, kot plavalni pripomoček (kakor še danes): L.; od tod preg. pren.: nabis sine cortice H. = ne bo ti več treba nadzorstva, in (zaradi njene lahkosti o lahkomiselnem človeku): tu levior cortice H.

    3. pren.
    a) lupina sadežev idr.: c. glandis, nucum Plin., ovi Vitr.
    b) želvja lupina, oklep: c. testudinis Plin.; pesn.: super scopulum illidere corticem (= testudinem) Ph.; tudi koža: c. phalangiorum Plin.
    c) odevalo: corporeus Varr.
  • couteau [kuto] masculin nož

    couteau à conserves odpirač za konserve
    couteau de chasse, de cuisine, à dessert, de poche (ali pliant), à poisson, de table lovski, kuhinjski, desertni, žepni, za ribe, namizni nož
    couteau à pain nož, strojček za rezanje kruha
    couteau à papier nož za papir, za odpiranje pisem
    il a le couteau sur la gorge (figuré) nož mu je nastavljen na vratu
    couper au couteau (od)rezati z nožem
    être à couteau(x) tiré(s) avec živeti v sovraštvu z
    mettre le couteau sur la gorge à quelqu'un (figuré) komu nastaviti nož na vrat
    retourner, remuer, enfoncer le couteau dans la plaie de quelqu'un (figuré) oživiti komu trpljenje, muke, nevoljo; žaliti, raniti koga
  • cuero moški spol usnje; živalska koža; meh za vino; ameriška španščina bič

    cuero artificial umetno usnje
    cuero cabelludo koža na glavi, lasišče
    cuero al pelo nestrojena koža
    cuero en verde nestrojena koža
    encuadernación en cuero usnjena vezava
    estar hecho un cuero pijan biti
    entre cuero y carne na najobčutljivejšem mestu; tesno, intimno
    de cuero ajeno correas largas iz tujega usnja je lahko rezati široke jermene
    en cueros (vivos) čisto gol
    dejar a uno en cueros koga do srajce sleči; izropati
    poner en cueros sleči
  • curtus 3 (pt. pf. nekega glag. s pomenom rezati, curtus = odrezan; prim. carēre, carō, nem. izpos. kurz) okrajšan, skrajšan, okrnjen, zakrnel: dolia Lucr. ali vasa Iuv. krnjave, nočne posode, testa O., tegula Pr., curto vetus amphora collo Pr., c. supellex Pers., c. calix, c. testa Mart., curtum temone iugum Iuv.; (poseb. in v prozi le o okrnjenih udih): cum curta pars aliqua est Cels., si quid ibi curti est, sarcire Cels. če se je ondi (namreč na ušesih) kaj snovi pogubilo, id quod curtum est Cu. (po naravi) zakrneli udi; (o živih bitjih): c. mulus H. ali equus Pr. kosast, kosorep, Iudaei H. obrezani; klas. le pren. nepopoln, pomanjkljiv (poseb. o govorni sestavi), boren, enostranski: Lact., nihil inconditum, nihil curtum, nihil claudicans Ci., meae quidem (aures) … curta sentiunt nec amant redundantia Ci., quasi curta sententia Ci. = enostranska misel, enostranski nazor, c. res (imetje) H., fides Iuv.
  • dado m

    1. kocka:
    giocare ai dadi kockati se
    gettare il dado pren. poskusiti srečo; tvegati
    il dado è tratto pren. kocka je padla

    2. kocka, kockast predmet:
    tagliare il pane a dadi rezati kruh na kocke
    tessuto a dadi karirasta tkanina

    3. strojn. matica vijaka
  • dèska (-e) f

    1. les. tavola, asse:
    bukova, hrastova, smrekova deska tavola di faggio, quercia, abete
    žagana deska tavola segata
    rezati, oblati desko segare, piallare una tavola
    spati na golih deskah dormire sull'impiantito

    2. (lesena plošča za različne namene) tavola:
    igralna deska tavola da gioco
    kuhinjska deska tavola da cucina
    likalna deska tavola da stiro
    oglasna, razglasna deska bacheca, tabellone (per avvisi, comunicati)
    reklamna deska tabellone pubblicitario
    risalna deska tavola da disegno

    3. šport. (odskočna deska) trampolino;
    odskočna deska trampolino di lancio (tudi pren.)

    4. šah. scacchiera;
    biti prva deska essere il migliore giocatore (della squadra)

    5. tisk. tavola, piano scorrevole per la composizione

    6. pl. deske gled. pren. tavole:
    nastopati, igrati na gledaliških, odrskih deskah calcare le tavole del palcoscenico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    agr. deska (pri plugu) versoio, orecchio
    čeb. naletna deska banco d'involo
    hist. deželna deska libro catastale, urbario
    šport. jadralna deska tavola da surf, da windsurf
    smučarska deska snowboard, surf da neve
  • drittofilo m invar. tekstil votkovne niti:
    tagliare in drittofilo rezati po niti