Franja

abspanen, abspänen postružiti, odstružiti; rezati, odrezati

angulus -ī, m

1. ogel, vogal, kot: Vitr., Plin., anguli omnes aedium Pl., angulus dextri lateris S. fr., circuli figura nihil habet incisum angulis Ci., ang. castrorum C., muri L., extremus ang. e saxo O. rob, ang. oculorum Cels. očesni kotič; kot morske obale = zaliv, zatok: Auct. b. Afr., Gallicus Ca. fr.; kot ali ogel kake pokrajine: Venetorum, Alpium, extremus angulus agri Brutii, extremus Italiae ang. L., ultimus Italiae ang., Bruttius ang. Fl.; occ. (geom. ali matem.) kot: huius lateris alter angulus ad orientem solem spectat C., pares anguli Ci., ang. obtusus Lucr. topi kot, horizonta rectis angulis secare Sen. ph. pravokotno rezati.

2. pren. kot = oddaljen samoten kraj, zakotje, zakotek: in angulum aliquo ire Ter., in ullo angulo Italiae Ci., ille terrarum mihi praeter omnes angulus ridet H., angulus hic mundi nunc me... accipit Pr., in ultimo et remotissimo terrarum orbis angulo Vell.; zaničljivo (o šolah v nasprotju s praktičnim življenjem): quas (res) isti in angulis personant Ci.; pren.: me... ad omnes litterarum angulos revocas Ci. v vse kotičke črkovne pravde.

Auslage, die, (-, -n)

1. (Schaufenster) izložba, Waren: razstavljeno blago

2. (Ausgabe) strošek, izdatek

3. Sport preža, izhodiščni položaj

4. beim Kran: pomolek, doseg

5. im Nest: nastilj

6. auf Auslage schneiden Obstbäume: rezati na oko

boccone m

1. grižljaj, zalogaj:
un boccone di pane grižljaj kruha
mangiare, prendere, mandar giù un boccone prigrizniti, pojesti malo ali v naglici
guadagnarsi un boccone di pane pren. zaslužiti komaj za kos kruha
levarsi il boccone dalla bocca pren. odtrgati si od ust
contare i bocconi pren. skopo rezati kruh
boccone di cardinale pren. poslastica, zelo okusna jed
boccone del prete pren. kurja škofija
ingoiare bocconi amari pren. požreti marsikatero grenko

2. ekst. pren. košček, majhna količina:
a pezzi e bocconi po koščkih, pomalem

3. ekst. hrana, jed:
fra un boccone e l'altro med jedjo
ho ancora il boccone in bocca pren. pravkar sem pojedel
è un boccone che fa gola a molti pren. po tem zalogaju se marsikomu cedijo sline

4. (zastrupljena) vaba:
dare il boccone zastrupiti; pren. podkupiti
pigliare il boccone pren. pustiti se podkupiti

césped moški spol trata

campo de césped igrišče (na trati)
sacar césped ruše rezati

circumcīdō -ere -cīdī -cīsum (circum in caedere)

1. obrez(ov)ati, okrog izrez(ov)ati, odrezati: ars agricolarum, quae circumcidat, amputet Ci., caespitem gladiis c. C. rušo rezati, c. ungues Cels.; occ. obrez(ov)ati: (Iudaei) circumcidere genitalia instituerunt T., aliquem c. Petr.

2. pren. omejiti (omejevati), (s)krčiti, (za)tesniti, (pri)krajšati, zmanjš(ev)ati, opustiti (opuščati): Varr., Sen. ph., circumcisi sunt sumptus L., c. impensam funeris Ph., amputata circumcisaque inanitate Ci; vinum in totum annum c. Cels. prepovedati. Od tod adj. pt. pf. circumcīsus 3, adv. -ē okrog obrezan, obsekan

1. o kraju = strm: Henna ab omni aditu circumcisa atque directa est Ci. povsem strma in nepristopna, collis ex omni parte circumcisus C.

2. pren. skrčen, prikrajšan, kratek: quid tam concisum, tam breve, quam hominis vita longissima? Plin. iun.; poseb. o govoru: Varr., orationes circumcisae et breves Plin. iun. jedrnati in kratki, c. expositio, id est σύντομος Q.; adv.: Q., Suet., Macr.

corde [kɔrd] féminin vrv, konopec; obešenje

él kabel; musique struna; mathématiques tetiva; seženj (drv); notranja stran (tekališča, dirkališča)
corde d'acier, en boyau struna iz jekla, iz črev
corde d'alarme, de sûreté varnostna vrv
corde en fils de fer vrv iz žic
corde à linge vrv za obešanje perila
corde à sauter vrv za preskakovanje
corde vocale (anatomie) glasilka
danseur masculin de corde plesalec na vrvi
homme masculin de sac et de corde lopov, zločinec
instrument masculin à cordes (musique) godalo
orchestre masculin à cordes godalni orkester
usé jusqu'à la corde oguljen; figuré premlet, premlačen
sous corde (commerce) v balah
avoir, se mettre la corde au cou biti, zaiti v brezupen položaj
avoir plusieurs, deux, plus d'une corde(s) à son arc imeti več, dvoje, večkot eno železo v ognju
condamner quelqu'un à la corde obsoditi koga na vislice
être envoyé dans les cordes (du ring) biti vržen v vrvi (pri boksanju)
ce n'est pas dans mes cordes (figuré, familier) s tem jaz nimam nobenega posla; to ni v moji kompetenci
marcher, danser, être sur la corde raide biti v kritičnem položaju, znati sijajno loviti ravnotežje, balansirati
mettre la corde autour du cou de quelqu'un komu vrv okoli vratu dati, uničiti ga
montrer la corde (obleka) oguljen, (oseba) uničen biti
parler de corde dans la maison d'un pendu napraviti nespretno, nerodno aluzijo
si la corde ne rompt pas če bo šlo vse po sreči
sauter à la corde preskakovati vrv
grimper à la corde plezati po vrvi
tenir la corde, prendre un virage à la corde ostro rezati ovinek
tirer sur la corde (figuré) zlorabljati naklonjenost, potrpežljivost kake osebe
tirer sur la même corde za isto vrv vleči
toucher la corde sensible dotakniti se boleče točke
il ne vaut pas la corde pour le pendre ni vreden vrvi, s katero bi ga obesili

corner¹ [kɔ́:nə] samostalnik
vogal, ogel; kot, kotiček; rob; zavoj; ovinek
figurativno stiska, zadrega, težava
trgovina nakup celotne zaloge blaga; strel iz kota (nogomet)

round the corner čisto blizu; zunaj nevarnosti
a tight corner lepa godlja
to drive s.o. into a corner ugnati koga v kozji rog
to turn the corner premagati težave, preboleti krizo
hole-and-corner sumljiv, zakoten
to cut off corners iti naravnost; zmanjšati stroške
in the (four) corners of the earth povsod
hole and corner transaction tajne spletke
to take a corner rezati ovinek

cortar ob-, od-, pri-rezati; jedkati; strugati; (od)sekati; striči; kastrirati, skopiti; prekiniti; (s)krajšati; osupiti, črtati (besedilo); odločiti, besedo imeti

cortar el aire zrak rezati (letalo)
cortar los bríos a uno komu peruti pristriči
cortar a cercén pri korenini odrezati
cortar la cólera a alg. komu jezo udušiti
cortar las combinaciones de alg. komu načrte prekrižati
cortar la conversación (a) komu v besedo vpasti
cortar bien un idioma tekoče govoriti kak jezik
cortar el lápiz priostriti svinčnik
cortar el paso a uno komu pot zapreti; komu namere preprečiti
hacerse cortar el pelo dati si lase ostriči
cortar de raíz s korenino izruvati
cortar las relaciones pretrgati stike
cortar en rued(ecit)as na režnje (kolesce) razrezati
cortar un vestido prikrojiti obleko; fig koga obrekovati
cortar la vida, cortar la existencia (a) koga umoriti, usmrtiti
cortar el vino rezati vino
cortando por lo bajo vsaj, najmanj
cortar por lo vivo, cortar por lo sano dotaknili se bolečega mesta; energično nastopiti (proti), ostre mere podvzeti
hace un frío que corta (la cara) mraz je, da kar reže
cortarse urezati se, raniti se; razpokati (koža od mraza); sekati se (svila); osupniti; obtičati v govoru
cortar las uñas nohte si pristriči

cortex -icis, m, redk. (in večinoma pesn.) f (indoev. kor. qer, razširjen v sqert rezati; prim. lat. careō, carō, cēna, corium, scortum) pravzaprav „olupljena, odrezana skorja“, od tod

1. drevesna skorja, lub, lubje: Lucr., Plin., obducuntur aut libro aut cortice trunci Ci., muscus amarae corticis V., domus antra fuerunt … et vinctae cortice virgae O. butarice šib, pokrite s skorjo, scribitur et vestris Cynthia corticibus Pr., cortices arborum Hier.

2. occ. pluta, plutovina, probkovina: Ca., raptus de subere cortex V., aspicis, ut summā cortex levis innatet undā O.; uporabljali so jo za zamaške: hic dies … corticem adstrictum pice dimovebit amphorae H.; kot plavalni pas, kot plavalni pripomoček (kakor še danes): L.; od tod preg. pren.: nabis sine cortice H. = ne bo ti več treba nadzorstva, in (zaradi njene lahkosti o lahkomiselnem človeku): tu levior cortice H.

3. pren.
a) lupina sadežev idr.: c. glandis, nucum Plin., ovi Vitr.
b) želvja lupina, oklep: c. testudinis Plin.; pesn.: super scopulum illidere corticem (= testudinem) Ph.; tudi koža: c. phalangiorum Plin.
c) odevalo: corporeus Varr.

couper [kupe] verbe transitif od-, po-, pre-rezati; od-, po-, pre-sekati; prečkati; krojiti; prekiniti, ločiti, razdeliti; zmešati (npr. z vodo); skopiti; prevzdigniti (karte); križati (pot); blokirati, zapreti (cesto); vrezati, gravirati

couper à quelque chose (populaire) uiti čemu, odtegniti se čemu
tu n'y couperas pas d'une amende ne boš ušel globi
se couper križati se (ceste), familier biti si protisloven; figuré urezati se, izdati se
se couper en parlant zagovoriti se
couper du blé žeti žito
couper bras et jambes à quelqu'un (figuré) ohromiti koga
couper par le plus court chemin ubrati najkrajšo pot
couper à travers champ teči čez polje
couper une carte s karto vzeti drugo karto (pri kartanju)
couper du roi s kraljem vzeti karto
couper chemin à quelque chose (figuré) zaustaviti kaj
couper le chemin à quelqu'un presekati komu pot
couper un cheveu, un fil en quatre dlako cepiti
couper court à quelque chose na kratko kaj prekiniti
se couper au doigt, se couper le doigt urezati se v, odrezati si prst
couper en deux prerezati na dvoje
couper l'équateur (marine) prepluti ekvator
couper la fièvre ustaviti vročico
couper l'herbe sous les pieds de quelqu'un (figuré) preprečiti komu načrte, prehiteti koga
couper la parole à quelqu'un komu v besedo vpasti
couper les ponts (figuré) prekiniti vse odnose
couper à, dans la racine zatreti v kali; popolnoma iztrebiti
se couper en quatre garati, opravljati več del hkrati
je me couperais en quatre pour lui zanj bi vse naredil
couper à la scie odžagati
couper le sifflet à quelqu'un (familier) utišati koga, k molku ga pripraviti
couper le souffle à quelqu'un (figuré) komu sapo vzeti
couper dans le vif v živo zadeti, uporabiti energične mere za ureditev zadeve
couper du vin rezati vino
couper les vivres (militaire) preprečiti dovoz (živeža)
ça me la coupe (populaire) to mi zapre sapo, onemim ob tem
donner sa tête à couper (figuré) pustiti si glavo odrezati, trdno zatrjevati
couper ras do golega ostriči

couteau [kuto] masculin nož

couteau à conserves odpirač za konserve
couteau de chasse, de cuisine, à dessert, de poche (ali pliant), à poisson, de table lovski, kuhinjski, desertni, žepni, za ribe, namizni nož
couteau à pain nož, strojček za rezanje kruha
couteau à papier nož za papir, za odpiranje pisem
il a le couteau sur la gorge (figuré) nož mu je nastavljen na vratu
couper au couteau (od)rezati z nožem
être à couteau(x) tiré(s) avec živeti v sovraštvu z
mettre le couteau sur la gorge à quelqu'un (figuré) komu nastaviti nož na vrat
retourner, remuer, enfoncer le couteau dans la plaie de quelqu'un (figuré) oživiti komu trpljenje, muke, nevoljo; žaliti, raniti koga

cuero moški spol usnje; živalska koža; meh za vino; ameriška španščina bič

cuero artificial umetno usnje
cuero cabelludo koža na glavi, lasišče
cuero al pelo nestrojena koža
cuero en verde nestrojena koža
encuadernación en cuero usnjena vezava
estar hecho un cuero pijan biti
entre cuero y carne na najobčutljivejšem mestu; tesno, intimno
de cuero ajeno correas largas iz tujega usnja je lahko rezati široke jermene
en cueros (vivos) čisto gol
dejar a uno en cueros koga do srajce sleči; izropati
poner en cueros sleči

curtus 3 (pt. pf. nekega glag. s pomenom rezati, curtus = odrezan; prim. carēre, carō, nem. izpos. kurz) okrajšan, skrajšan, okrnjen, zakrnel: dolia Lucr. ali vasa Iuv. krnjave, nočne posode, testa O., tegula Pr., curto vetus amphora collo Pr., c. supellex Pers., c. calix, c. testa Mart., curtum temone iugum Iuv.; (poseb. in v prozi le o okrnjenih udih): cum curta pars aliqua est Cels., si quid ibi curti est, sarcire Cels. če se je ondi (namreč na ušesih) kaj snovi pogubilo, id quod curtum est Cu. (po naravi) zakrneli udi; (o živih bitjih): c. mulus H. ali equus Pr. kosast, kosorep, Iudaei H. obrezani; klas. le pren. nepopoln, pomanjkljiv (poseb. o govorni sestavi), boren, enostranski: Lact., nihil inconditum, nihil curtum, nihil claudicans Ci., meae quidem (aures) … curta sentiunt nec amant redundantia Ci., quasi curta sententia Ci. = enostranska misel, enostranski nazor, c. res (imetje) H., fides Iuv.

dado m

1. kocka:
giocare ai dadi kockati se
gettare il dado pren. poskusiti srečo; tvegati
il dado è tratto pren. kocka je padla

2. kocka, kockast predmet:
tagliare il pane a dadi rezati kruh na kocke
tessuto a dadi karirasta tkanina

3. strojn. matica vijaka

dèska (-e) f

1. les. tavola, asse:
bukova, hrastova, smrekova deska tavola di faggio, quercia, abete
žagana deska tavola segata
rezati, oblati desko segare, piallare una tavola
spati na golih deskah dormire sull'impiantito

2. (lesena plošča za različne namene) tavola:
igralna deska tavola da gioco
kuhinjska deska tavola da cucina
likalna deska tavola da stiro
oglasna, razglasna deska bacheca, tabellone (per avvisi, comunicati)
reklamna deska tabellone pubblicitario
risalna deska tavola da disegno

3. šport. (odskočna deska) trampolino;
odskočna deska trampolino di lancio (tudi pren.)

4. šah. scacchiera;
biti prva deska essere il migliore giocatore (della squadra)

5. tisk. tavola, piano scorrevole per la composizione

6. pl. deske gled. pren. tavole:
nastopati, igrati na gledaliških, odrskih deskah calcare le tavole del palcoscenico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
agr. deska (pri plugu) versoio, orecchio
čeb. naletna deska banco d'involo
hist. deželna deska libro catastale, urbario
šport. jadralna deska tavola da surf, da windsurf
smučarska deska snowboard, surf da neve

drittofilo m invar. tekstil votkovne niti:
tagliare in drittofilo rezati po niti

effētto m

1. učinek:
il rimedio non ha avuto nessun effetto zdravilo ni učinkovalo
ottenere l'effetto voluto doseči zaželeni učinek
fare l'effetto di zdeti se kot:
mi fa l'effetto di un galantuomo zdi se mi poštenjak
in effetto, in effetti v resnici
a questo effetto zato, v ta namen
valido a tutti gli effetti veljaven nasploh
mandare ad effetto zaključiti
dare effetto a qcs. izvršiti kaj

2. (validità) veljavnost:
questa legge ha effetto retroattivo ta zakon je veljaven za nazaj, je retroaktiven

3. (močen) vtis, efekt:
è stata un scena di grande effetto prizor je naredil močen vtis
cercare l'effetto težiti za (cenenimi) efekti

4. šport rezana žoga (pri biljardu, nogometu)
dare l'effetto a una palla rezati žogo

5. menica, vrednostni papir

6. fiz. efekt:
effetto Joule Joulov efekt
effetti speciali posebni efekti

7. pl. stvari:
effetti personali osebne stvari; obleka

entrer [ɑ̃tre] verbe intransitif vstopiti, stopiti v; priti noter; militaire vkorakati; marine pripluti; (vlak) pripeljati, zavoziti (na postajo); trčiti (dans v, ob); figuré spuščati se (dans v); udeležiti se (dans quelque chose česa); pristopiti; verbe transitif uvesti, vtakniti (dans sa poche v žep); commerce vnesti, vknjižiti; uvažati (des marchandises blago)

entrez! vstopite! naprej!
défense d'entrer! on n'entre pas! vstop prepovedan!
faire entrer privesti noter, spustiti noter
faire entrer une lettre dans une enveloppe vtakniti pismo v zalepko
faire entrer en ligne de compte upoštevati, vzeti v poštev
laisser entrer le jour, le soleil odpreti okna svetlobi, soncu
faire entrer dans le secret uvesti v skrivnost
entrer en action stopiti v akcijo (tudi militaire)
entrer dans les affaires des autres vmešavati se v tuje zadeve
entrer pour beaucoup dans quelque chose imeti velik vpliv na kaj, mnogo k čemu prispevati ali pripomoči, igrati veliko vlogo, mnogo pomeniti pri čem
entrer en but (sport) doseči točko (gól)
entrer dans la caisse pri(haja)ti v blagajno (denar)
entrer en campagne (militaire) iti na vojsko
entrer dans une carrière, dans le commerce lotiti se nekega poklica, postati trgovec
entrer dans la chair (za)rezati (se) v meso (o vrvi)
entrer en charge, en fonctions, en service nastopiti, prevzeti službo
entrer en circulation priti v obtok (denar)
entrer en colère, en fureur razjeziti se, pobesneti
entrer en communication (téléphonie, télégraphie, télévision) dobiti (telefonsko) zvezo
entrer en comparaison začeti primerjati
entrer dans la composition tvoriti sestavni del (de quelque chose česa)
entrer en considération priti v poštev, biti upoštevan
entrer en conversation avec začeti, spustiti se v pogovor z
entrer en correspondance avec začeu si dopisovati z
entrer en coup de vent privihrati v
entrer dans les détails iti, spuščati se v podrobnosti
entrer dans l'enseignement stopiti v učiteljski poklic
entrer dans une famille primožiti, priženiti se
entrer en gare (vlak) zavoziti v postajo
entrer en guerre stopiti v vojno
entrer dans les intérêts de quelqu'un varovati interese "kake" osebe
entrer en jeu (figuré) pri- vključiti se; začeti veljati
entrer en ligne de compte priti v poštev, iti za (kaj)
entrer en matière priti k stvari
entrer en ménage omožiti se
il lui entra ses ongles dans la main zadrl, zapičil mu je svoje nohte v roko
entrer en pourparlers začeti pregovore
entrer en pratique priti v prakso
entrer en relation d'affaires stopiti v poslovne zveze
entrer en religion, au couvent iti, stopiti v samostan
entrer pour rien dans biti brez pomena pri (v, za)
entrer en scène (théâtre) stopiti na oder, nastopiti (na odru)
entrer dans le sens de quelqu'un razumeti koga
entrer dans le vif du sujet priti k (jedru) stvari
entrer en vigueur stopiti v veljavo
entrer dans les vues de quelqu'un deliti s kom mišljenje, biti istega naziranja
cela ne m'est pas entré dans la pensee to mi niti v glavo ni padlo, še v sanjah nisem pomislil na to
on ne peut rien! ui faire entrer dans la tête ničesar mu ne moreš razložiti, dopovedati
cela ne veut pas entrer (dans ma tête) to mi ne gre v glavo
je ne veux pas entrer dans ces considérations ničesar ne maram vedeti o tem

fax, facis, f (gl. facies)

1. (smolnata) trska, plamenica, bakla: faces undique ex agris collectae L., ut facibus saepes ardent O., multifidae faces O., faces incīdere (rezati) Plin.; kot nočna razsvetljava: Varr. idr.; collucentibus facibus Cu.; ker ceste niso bile razsvetljene, so morali sužnji svojim gospodarjem ponoči svetiti z baklami: ebrius … ambulat ante noctem cum facibus H.; pren.: ei ad libidinem facem praefere Ci. zapeljevati ga v pohotnost, facem bello praeferre T. zanetiti vojni plamen; meton. fax prima (noctis) čas, ko se prižigajo luči, začetek noči: primā face Ap., post primam facem Gell., cum iam prima fax noctis coepisset Gell.
a) kot Kupidov (Amorjev) simbol (znak): Tib., tu face nescio quos esto contentus amores indagare tuā O.
b) kot simbol (znak) Furij: Val. Fl., Sen. tr., Q., Cl., ardentes Furiarum faces Ci., Tisiphone … sumit inportuna facem O.

2. occ.
a) svatbena plamenica (nevesto so s plamenicami spremljali na njen novi dom): Plin., Petr., Sil., Iust., faces nuptiales Ci., Q., maritae O., legitimae Lucan., iugales Val. Fl., Mopse, novas incīde (ureži) faces; tibi ducitur uxor V. conde tuas, Hymenaee, facīs O.; meton. svatba, ženitovanje: una face nuptiali digna H., te face sollemni iunget sibi O.
b) pogrebna plamenica, posebno tista, s katero so zažigali grmade: Sen. ph., Fl., Serv., subiectam more parentum aversi temere facem V., Arcades … funestas rapuere faces V., sepulcralis f. O., faces de funere raptae O. ki so prej služile pri pogrebu, f. funerea Mart., conlucentes per campum Martis faces T.; meton.: inter utramque facem (sc. nuptialem et funestam) Pr. = med svatbo in pogrebom.
c) požigalna plamenica: Sen. tr., Stat., Plin. iun. idr., faces incendere Ci., faces ad inflammandam urbem comparare Ci., faces iam accensas ad huius urbis incendium … exstinxi Ci., armatam facibus matrem … cum fugit V., ardentes faces in tecta iacere L., fert … in pinea Turnus texta faces O., faces subdere urbi Cu., faces volant Lucan., faces cadunt Val. Fl., faces iacere, inferre tectis Val. Fl., faces inicere castris T. ali tectis Fl., ardentium facium iactatio Lact.; meton. α) začetnik, povzročitelj; netilo, podžig, mamilo (k zlu): Antonius omnium Clodii incendiorum fax Ci., hortator studii causaque faxque mei O.; cum omnes a meis inimicis faces invidiae meae (sovraštva do mene) subiciantur Ci., fax iraï Lucr., omnia pro stimulis facibusque … furoris accipit O. za podnet … , non ea fax odiis Val. Fl., fax accusationis, tumultūs Plin. iun.; pri poznejših piscih je fax tudi pobuda k dobremu (= stimulus): fax mentis fonestae gloria Sil. β) šiba, poguba: Caius et Nero faces generis humani Plin., fax et turbo sequentis saeculi Fl. (o Antoniju).

3. pren.
a) luč zvezd, svetloba zvezd: f. Phoebi Ci. poet. ali Phoebea Sen. tr., canentes … crescentem face Noctilucam H., aeterna fax Sen. tr. sonce, nox … luctiferas crinita faces Val. Fl.
b) blisk: facem fulmineam iaculari, facem flammantem dirigere Val. Fl.
c) zvezdni utrinek, (zvezda) repatica: faces caelestes ali caeli Ci., visae nocturno tempore ab occidente faces Ci., nocturnae faces Lucr., faces … plures per caelum lapsae sunt L., faces visae mediis ardere sub astris O., volantes … per inane faces Lucan.
č) pren. faces iskre, lepe oči: Pr., has ego credo faces Val. Fl., tranquillae faces oculis Stat. iskrost.

4. pren. plamen, žar, ogenj: faces doloris Ci. dolorum faces Ci., pekoče bolečine, corporis faces Ci. žgoča mesenost (pohotnost), faces dicendi Ci. plameneča zgovornost, me torret face mutuā … Calais H. z vračano gorečo ljubeznijo, affectibus nostris faces subdere Sen. ph. razvneti naše strasti, faces subdere studiis Sen. rh. ali ad studia dicendi Q. vzbuditi komu goreče prizadevanje za … , fax iuventae Fl. gorečnost, vnema.