Franja

aerodinamičen pridevnik
(učinkovit pri gibanju skozi zrak) ▸ aerodinamikus, aerodinamikai, áramvonalasPovezane iztočnice: aerodinamični količnik, aerodinamični paradoks

alternativ|en (-na, -no) alternativ; Alternativ- (predlog der Alternativvorschlag, rešitev die Alternativlösung)

anagram samostalnik
(premetanka črk) ▸ anagrammaSopomenke: premetanka
Povezane iztočnice: logogrifni anagram

appagare v. tr.

1. zadovoljiti:
una soluzione che appaga tutti rešitev, s katero so vsi zadovoljni

2. potešiti:
appagare la fame, la sete potešiti lakoto, žejo
una lettura che appaga lo spirito branje, ki poteši duha

arcnija samostalnik
1. neformalno (zdravilo) ▸ gyógyír, orvosság, približek prevedka ▸ gyógyszer
Ni je take lekarne na svetu, kjer bi človek dobil take arcnije, da ga na koncu ne bi nesli na britof. ▸ Nincs olyan gyógyszertár a világon, ahol az ember olyan gyógyírt kaphatna, hogy a végén ne kelljen a temetőbe vinni.

2. neformalno (domače žganje) ▸ orvosság
Imela je medico, slivovko in podobne arcnije. ▸ Volt nála mézes és szilvapálinka, meg hasonló orvosságok.

3. neformalno (rešitev) ▸ gyógyír
Potrpljenje se je že prevečkrat izkazalo za precej enosmerno arcnijo s škodljivimi stranskimi učinki! ▸ A türelem túl gyakran bizonyult meglehetősen egyirányú, káros mellékhatásokkal járó gyógyírnek!

4. neformalno (zdravilna rastlina ali zelišče) ▸ orvosság, gyógyír, gyógyfűPriljudne žganjice, v katerih najdete žajbelj, rutico, hruške in druge arcnije. ▸ Kedvelt szeszesitalok zsályával, rutával, körtével és más gyógyerejű összetevőkkel.

arhitekturen pridevnik
1. (o načrtovanju objektov) ▸ építészetiZa prenovo bo občina objavila javni arhitekturni natečaj. ▸ Az önkormányzat a felújításra építészeti közbeszerzési tervpályázatot ír ki.
Razkošen klub je pravi arhitekturni dragulj, poln bogate tradicije. ▸ A fényűző klub igazi építészeti gyöngyszem, a gazdag hagyomány tárháza.
Povezane iztočnice: arhitekturni muzej

2. (o strokovnjakih) ▸ építészDejavnost arhitekturnih birojev v nekaterih državah je strožje urejena in bolj omejena. ▸ Egyes országokban az építészirodák tevékenységét szigorúbban szabályozzák és jobban korlátozzák.

Berenīcē (Beronīcē), v sinkop. obl. Bernīcē -ēs, f (Βερενίκη, Βερονίκη, mak. Φερενίκη, od tod žensko ime Veronica Veronika) Berenika, Beronika, Bernika,

I. gr. žensko ime. Poseb.

1. hči kirenskega kralja Mage (Magas), žena kralja Ptolemeja III. Evergeta, za čigar rešitev je bogovom žrtvovala svoje lepe kodre, ki so bili kot ozvezdje uvrščeni med zvezde na severni polobli: Hyg., Iust. (po Plin. je Berenices crinis neko drugo ozvezdje na južni polobli). Od tod adj. Berenīcēus (Beronīcēus) 3 bereniški, beroniški, Berenikin, Beronikin: vertex Cat.

2. hči judovskega kralja Agripe I., žena Heroda Halkidskega, po čigar smrti je bila osumljena, da ima krvoskrunsko razmerje s svojim bratom Agripo II., pozneje pa je bila ljubica ces. Tita: Iuv., T., Suet.

3. Grkinja s priimkom Callipatra: Val. Max., Plin.

— II. gr. mestno ime.

1. mesto v Kirenajki, prej Hesperis ali Hesperia (zdaj Benghazi): Plin., Amm. Od tod subst. Berenīcis -idis, acc. -ida, f pokrajina okoli Berenike, pesn. = Kirenajka: Lucan., Sil.

2. mesto v Arabiji ob Elanskem zalivu (sinus Aelanites): Mel.

3. mesto ob Rdečem morju z vzdevkom Epidires (ἐπὶ δειρῆς): Mel., Plin.

4. mesto v Trogloditiki z vzdevkom Panchrysos): Plin.

5. tržišče med Egiptom in Trogloditiko: Plin.

bližnjica samostalnik
1. (o krajši poti) ▸ közelítő út, rövidebb út, általútTudi od lovske koče vodi prečna bližnjica do zahodnega grebena. ▸ A vadászházból is vezet egy általút a nyugati hegygerincre.
Jezdil sem po bližnjicah in ju verjetno prehitel za cel dan. ▸ A általutakon lovagoltam végig, ezért egy teljes nappal megelőztem őket.

2. (o aktivnosti) ▸ közelítő út, rövidebb útV vrhunskem športu namreč ni bližnjic, rezultati so odraz trdega dela in seveda razmer. ▸ Az élsportban nincsenek közelítő utak, az eredmények a kemény munkát és a helyzetet tükrözik.
V boju proti stresu žal ni bližnjic pa tudi ne instant rešitev. ▸ A stressz elleni küzdelemben sajnos nincsenek se közelítő utak, se azonnali megoldások.

3. v računalništvu (povezava do datoteke ali mesta) ▸ parancsikonZ dvakratnim klikom na bližnjico odprite priljubljeno mapo in tako nadaljujte iskanje. ▸ A parancsikonra való dupla kattintással megnyitja a kívánt mappát és ezzel folytatja a keresést.

4. v računalništvu (o kombinaciji tipk) ▸ billentyűparancs Bližnjic s tipkami Ctrl, Alt, Shift in njihovih kombinacij smo navajeni. ▸ Megszoktuk a Ctr, Alt, Shift billentyűparancsokat és kombinációikat.
Je tudi prilagodljiv, tako da uporabniki lahko spremenijo temo urejevalnika, bližnjice na tipkovnici in nastavitve. ▸ Emellett testreszabható, így a felhasználók megváltoztathatják a szerkesztő témáját, a billentyűparancsokat és a beállításokat.

camino moški spol pot, (deželna) cesta; potovanje, hoja

camino de Madrid na poti v Madrid
camino carretero, camino carril kolovozna pot
camino de herradura jezdna pot
de hierro železnica
camino hondo soteska
camino real glavna cesta
camino de ruedas kolovozna pot
camino trillado shojena pot; stara navada, zastarela razvada
camino vecinal občinska, vaška pot
abrir camino pot utreti; prinesti rešitev
cerrar el camino zapreti pot
echar por un camino pot ubrati
entrar (meter) a uno por camino koga k pameti spraviti
ir (ser) fuera de camino motiti se, nepremišljeno ravnati
llevar camino biti pravilen, imeti svoj vzrok; imeti videz
ponerse en camino iti (kreniti) na pot
romper el camino iti na čelu, začeti pohod
salir al camino priti komu naproti
tomar un camino ubrati pot, iti po poti
de camino spotoma, mimogrede
a medio camino na pol pota
por el camino spotoma, med potjo

cause [koz] féminin vzrok, razlog, povod; zadeva, stvar; pravda, proces

à cause de, pour cause de zaradi
à cause que (vieilli) ker
état masculin de cause dejansko stanje
en désespoir de cause kot zadnje sredstvo
en tout état de cause na vsak način, vsekakor
et pour cause! iz dobrega razloga, in ne brez vzroka, in jasno (je) zakaj!
pour cause de santé iz zdravstvenih razlogov
(à) petite cause grands effets majhni vzroki, veliki učinki (velike posledice)
avocat masculin sans causes odvetnik brez klientele
la bonne cause dobra, pravična stvar
cause célèbre senzacionalen proces
cause de divorce razlog za razvezo
cause embrouillée zapletena, težavna stvar
cause finale cilj
cause de pourvoi razlog za pritožbo
avoir gain de cause, cause gagnée doseči ugodno rešitev, zmagati
donner gain de cause, cause gagnée prav dati
être (la) cause de quelque chose biti vzrok za kaj, povzročiti kaj
(familier) je ne suis pas cause si ... jaz nisem vzrok, nisem kriv, če ...
être en cause (juridique) biti stranka v pravdi; biti v debati
n'être pas en cause, être hors de cause ne biti prizadet, ne biti udeležen, ne prihajati v poštev
la cause est entendue stvar je (sedaj) jasna (za odločitev)
faire cause commune avec quelqu'un zvezati se s kom, imeti iste cilje, delati za isto stvar
mettre en cause pritegniti v proces
mettre hors de cause izključiti
obtenir gain de cause dobiti svojo pravico
parler en connaissance de cause govoriti kot dober poznavalec stvari
plaider une cause voditi proces (kot zagovornik)
plaider la cause de quelqu'un koga v zaščito vzeti, braniti
prendre fait et cause pour quelqu'un potegniti s kom, braniti njegove interese
remettre en cause quelque chose dvomiti, sumiti o čem

chiave

A) f

1. ključ:
chiudere a chiave zakleniti
mettere sotto chiave pren. v ječo zapreti, dati pod ključ
tenere sotto chiave dobro čuvati
tenere le chiavi del cuore di qcn. pren. uživati zaupanje, prijateljstvo nekoga

2. pren. ključ:
la chiave di un problema ključ za rešitev problema; strateška točka, ključna točka:
il Bosforo è la chiave del mar Nero Bospor je ključ do Črnega morja

3. glasba ključ:
chiave di violino, di basso, di contralto violinski, basovski, altovski ključ
stare, rimanere in chiave držati ton; pren. držati se teme

4. tehn. ključ:
chiave a tubo cevni ključ
chiave inglese francoz

5.
chiave di volta umet. sklepnik; pren. ključno, osnovno delo; ključni argument:

B) agg. invar. ključen; glaven:
teste chiave glavna priča
punto chiave ključna točka

cōgitātiō -ōnis, f (cōgitō1) mišljenje, in to

1. abstr. mišljenje kot duševno dejanje, premišljanje, razmišljanje, preudarjanje: dicebas speciem dei percipit cogitatione, non sensu Ci., quod neque oculis neque auribus neque ullo sensu percipi potest, cogitatione tantum et mente complectimur Ci. povzemamo z mišljenjem, razumevamo kot pojem; pogosto: aliquid cogitatione complecti, comprehendere ali intellegere Ci. zamisliti (zamišljati) si kaj, domisliti si kaj, predstaviti (predstavljati) si kaj, toda: cogitatione complecti aliquem absentem Ci. v mislih objeti... odsotnega; ea, quae cogitatione depingimus Ci. podoba v naši domišljiji, ad hanc causam non sine aliqua spe et cogitatione venerunt Ci. brez... premisleka, cogitationem de aliqua re suscipere Ci. začeti premišljati o čem, ad patriam liberandam omni ferebatur cogitatione N. vse misli so mu bile obrnjene na osvoboditev (rešitev) domovine; z objektnim gen. = misel na kaj, preudarjanje glede česa: c. timoris praeteriti Ci., cogitationem habere alicuius rei Ci. misliti na kaj, c. belli C., L., periculi Cu., ipsā cogitatione suscepti muneris fatigor Q.; redkeje misel v pomenu misel (na kaj) z odvisnim vprašanjem: subit cogitatio animum, qui belli casus... sit L., ali z ACI: Sen. ph., c. animum subit... indignum esse... saevire L., sedet illa cogitatio, quosdam fore, qui... Q.

2. met. konkr. misel (= to, kar se misli), pomisel, predstava, mnenje; v sg.: Cels., Cu., Plin., Q., inanis c. Ci., quaero a vobis, num ullam cogitationem habuisse videantur ii, qui... Ci.; pogosteje v pl.: liberae sunt enim nostrae cogitationes Ci., mandare litteris cogitationes suas Ci., intimae cogitationes Ci., omnes curas et cogitationes in rem publicam conferre Ci., suas omnes cogitationes in rem tam humilem... abicere Ci., haec contentio occupaverat cogitationes hominum L. pozornost, stultae cogitationes barbarorum Hirt., c. inanes Ci., Q., tristes Cels., variae, vanae Cu., simplices T.; occ. zamisel, namera, namen, nakana, načrt, osnova: c. accusationis Ci., rerum novarum Ci., T., obstabat eius cogitationibus nemo praeter Milonem Ci., minor cogitatio intervenit maiori (postranski načrt, glavni načrt) L., magnae cogitationis manifestus T. ki ima očitno v mislih velik načrt, vix a tam praecipite cogitatione revocatus Suet.

3. (do)miselnost, domišljija: ratio, cogitatio, mens Ci., Verrem ingenio et cogitatione nulla fuisse Ci.

cōmodo² m

1. udobnost, ugodnost, komoditeta:
i comodi della vita življenjske ugodnosti
fare il proprio comodo delati, kar ti prija

2. prid, korist:
trovare il proprio comodo in qcs. najti svojo korist v čem
con comodo, con tutto comodo brez naglice, ob primernem času
soluzione comoda primerna rešitev

compromesso m

1. sporazum, dogovor, kompromis:
arrivare, venire a un compromesso skleniti sporazum
soluzione di compromesso kompromisna rešitev
compromesso storico polit. zgodovinski kompromis

2. slabš. kompromis, popuščanje, polovičarstvo:
vivere di compromessi zatekati se k polovičnim rešitvam

3. pravo arbitraža

compromettere^*

A) v. tr. (pres. comprometto)

1. spraviti v nevarnost, v zadrego; ogroziti, ogrožati:
compromettere la riuscita di un'impresa ogroziti uspeh podjetja

2. kompromitirati, ob dober glas spraviti

3. pravo zaupati arbitraži:
compromettere una controversia zaupati arbitraži rešitev spora

B) ➞ compromettersi v. rifl. (pres. mi comprometto) kompromitirati se:
legandosi a quell'uomo si è compromessa z zvezo s tistim moškim se je kompromitirala

cōnsulō -ere -suluī -sultum (cōnsul; prim. cōnsilium) pravzaprav „skupaj sesti, skupaj stopiti v posvet“, od tod

I. intr. sniti (shajati) se k posvetovanju,

1. posvetovati se, svèt imeti, svèt sklepati, v posvet (na razgovor) vzeti (jemati) kaj, premisliti (premišlj[ev]ati), preudariti (preudarjati): nunc mihi magnae curae est …, ne quid in consulendo adversi eveniat Ca. ap. Gell., consulam Pl. premisliti hočem, etiam consulis? Pl. še pomišljaš? post consulam Ter., trepidare magis quam consulere L., quia consulendi res non dabat spatium L., brevis consulendi occasio C., consulens curia H., prius quam incipias, consulto, et ubi consulueris, mature facto opus est S. preudarjanja … ravnanja, facto, non consulto in tali periculo opus esse S., ubi facto magis quam consulto opus esset T., consulere bene, perverse S., de integro L., tamquam integrā re cum suis L., cogor vestram omnium vicem (namesto nas vseh) … unus consulere L., c. in longitudinem Ter. na bodočnost misliti, in medium V., L., Lucan., T. ali in commune Ter., L., Cu., T. ali in publicum Plin. iun. svet imeti za občno blaginjo, c. in unum T. skupno se posvetovati; z notranjim obj. (v čem, o čem, glede česa): (id), quod ad famam pertinet, consulite Ci., quae reges atque populi … male consuluerint S.; v pass.: consulta sunt consilia Pl., re consultā et exploratā Ci., neque parari neque consuli quidquam occulte potest S., nihil salutare in medium consulebatur L.; nam. notranjega obj. z de: de Capua diu consultum est Ci., c. de communibus negotiis, de Rhodiis S., omnibus de rebus T., ali z odvisnim vprašanjem: Galli, quid agant, consulunt C., si Hannibal consulat, an in Italia remaneat, an domum redeat Corn., consulite, utrum praesens deditio eorum fieri possit, an in diem differatur L.

2. met. skleniti (sklepati), odločiti (odločati), ukreniti (ukrepati), postopati, ravnati s kom, s čim; z notranjim obj.: quid in concilio consuluistis? Pl., tun' consulis quidquam Ter., ut id consulerem, interea vita ut in tuto foret Ter.; večinoma z adv. in prepozicijskimi določili (pogosto poleg notranjega obj.): c. ab re Pl. kaj škodljivega skleniti, qui nil aliud nisi quod sibi soli placet, consulit advorsum filium, nugas agit Pl., aliter mihi de illis ac de me ipso consulendum est Ci. ep., libere c. ad summam rerum (glede na občno blaginjo) C., obsecro, ne quid gravius de salute tua … consulas C. in Ci. ep., c. de uxore honestius (dostojneje) S., bene c. decreto memoriam alicuius abolendo Val. Max., nullis certis mandatis ex re (po vsakokratnih okoliščinah) c. T., sapienter in rem c. Iust. modro ukrepati stvári v dobro, de perfugis gravius consultum quam de fugitivis L. se je ostreje sklepalo, in secundis rebus nihil in quemquam superbe ac violenter consulere decet L., in humiliores libidinose crudeliterque consulebatur L., nec in deditos gravius consultum Cu., si quid in Croesum crudelius consuluisset Iust.; s predikatnim gen. v reklu: aliquid boni consulere imeti (spoznati) kaj za dobro, vzeti (jemati) kaj za ljubo, zadovoljiti (zadovoljevati) se s čim: parva videntur, tu tamen haec, quaeso, consule missa boni O., tu quoque non melius, quam sunt mea tempora, carmen … consule, Roma, boni! O., boni consulere eum libellum Augustus ap. Suet. ali hoc munus Sen. ph. ali nostrum laborem Q.; z inf.: eane fieri bonis bono genere gnatis boni consulitis? Ca. ap. Gell., minium invenisse Plin.; z odvisnim vprašanjem: Varr., Sen. ph.; s si: Sen. ph.

3. (na)svet(e) da(ja)ti, (na)svetovati, (svetujoč) pomoči (pomagati), (po)skrbeti za koga, za kaj, gledati, misliti, paziti na koga, na kaj, včasih tudi prizanesljivo ozirati se na koga, na kaj; z dat.: dicebam, pater, tibi, ne matri consuleres male Pl., tuae rei bene consulere cupio Pl., dum illi consulas Ter., qui parti civium consulunt, partem neglegunt Ci., c. multis civibus, miseris civibus S., oratoribus parcere et consulere debuistis Ci., sibi c. Ci., S., H. zase skrbeti, na svojo rešitev misliti, reliquum est, ut egomet mihi consulam N. da si sam pomagam, eodem quo venerant receptu sibi consulebant C. pomagali so si s tem, da so se po isti poti umaknili, c. rebus suis N. rešiti se (z begom), patriae male in eo (pri tem) N., militibus L., curae patribus esse ostendit, ut consulatur plebi L., dea, consule nostris ignibus O., c. fugientibus T., non populo, non senatui, ne templis quidem ac delubris deorum c. T., voci laterique c. Plin. iun. (o govorniku) varovati glas in pljuča; z abstr. pojmi: c. concordiae L., senatūs concordiae Ci. priskočiti na pomoč, dolori potius quam fidei vestrae Ci., existimationi suae, pudori Ci., melius famae, melius pudicitiae Ci., magis irae quam famae c. S., c. libertati populi Romani L., saluti suorum Ci., suae ac militum saluti C., quod perterritus miles … timori magis quam religioni consulere consuevit C. ravnati se bolj po svojem strahu kakor po prisegi, c. vitae et fortunis suis Ci., alicuius vitae C. prizanesti komu, pustiti mu živeti, suae vitae durius c. C.(evfem.) = usmrtiti se, ite et Romanae consulite historiae Pr., securitati magis quam potentiae c. T.; z abl. (s čim) poleg dat.: rationibus alicuius providere et c. quibuscumque rebus potero Ci. ep., c. manu (z bojem) militibus S., timori alicuius cotidie singulis vel binis epistulis Plin. iun., sumptibus aliquanto rectius suā continentiā quam alienā contumeliā Plin. iun.; z notranjim obj.; v pass.: sed tamen aliquid consuli et prospici poterit Ci. ep.; s finalnim stavkom: ut urbi … satis esset praesidii, consultum atque provisum est Ci., ne qua manus se attollere nobis a tergo possit, custodi et consule longe V.; za zanikanim glag. quominus: ne pupillo tutores propinquique consulerent, quominus fortunis omnibus everteretur Ci.; s kondicionalnim stavkom v cj.: qui vomere bis in mense vult, melius consulet (sc. sibi), si biduo continuarit Cels. bo bolje storil (ravnal).

II. trans.

1. vpraš(ev)ati za svèt, svéta prositi, da(ja)ti si svetovati, povpraš(ev)ati glede česa, za kaj; z acc. personae: non iubeo, sed, si me consulis, suadeo Ci.; v pass.: neque (relegatam filiam) adiri a quopiam libero servove, nisi se consulto, permisit Suet.; z neživim obj.: speculum consulat ante suum O., in suscipiendo onere consulat suas vires Q.; za kaj? zastran česa? z notranjim obj. (poleg acc. personae): nec te id consulo Ci. ep., consulere prudentiorem coepi aetates tabularum Petr.; z de (poleg acc. personae in včasih še z notranjim obj.): consuluisti me per litteras (pismeno) de Capua tu quidem Ci. Ep. c. aliquem cotidie de se Sen. ph.; z de in neživim obj.: consule de facie corporibusque diem O.; z zavisnim vprašanjem (poleg ak. pers. in včasih tudi še z notranjim obj.): L. idr., ibo et consulam hanc rem amicos, quid faciendum censeant Pl., nunc ego, iudices, iam vos consulo, quid mihi faciendum putetis Ci.; z neživim obj.: quid se deceat, spectatas consulit undas O.; v pass.: Aristonius orsus est dicere, Alexandrum consultum, cui relinqueret regnum, voluisse optimum deligi Cu. Pogosto brez acc. personae (ki se lahko iz povezave dostavi): cum … nuntios misisset in Asiam consultum (sc. eum), utrum regnum repetitum in Macedoniam veniret N., rem nulli obscuram nostrae nec vocis egentem consulis (sc. nos) V. ne vprašaš nas ničesar, kar bi bilo dvomljivo in bi potrebovalo naš nasvet, de hoc quoque consuluit (sc. Tiberium) Suet., consulis (sc. me), an existimen te in tribunatu causas agere decere Plin. iun.

2. occ.
a) kako božanstvo, njegove svečenike ali preročišče idr. vpraš(ev)ati za svèt, povpraš(ev)ati glede česa, za kaj: Apollinem Ci., N., Suet., Hammonem, Iovem Cu., deumque consuluit auguriis, quae suscipienda essent L., numen … nunc extis, nunc per aves consultum L., c. ipsos deos O., hominum fibris deos T., ego Tiresiam … consulam, quid faciundum censeat Pl., c. haruspicem Ci., augures Iust., anum Cumaeam (= Sybillam) O., visam primum avem O. (o avguru), Phoebi oracula O., manes ut oracula Mel., oraculum dei Carmeli Suet., lucos V., spirantia exta V., trepidantia exta O.; brez objektnega acc.: id possetne fieri, consuluit Ci., miserunt Delphos consultum (sc. Apollinem) N., consuluit deinde (sc. sacerdotem), an totius orbis imperium fatis sibi destinaretur Cu., cum consuleret, quam cito HS sexcenties impleturus esset, invenisse se exta duplicia Plin. iun.; v pass. brezos.: se praesente de se ter sortibus consultum C. da so zastran njega (bogove) trikrat z žrebom povprašali; brezos. in pogosto abs.: si publice consuletur, … sin privatim T.
b) kakega oblastnika (kralja ali cesarja) vpraš(ev)ati, povpraš(ev)ati za njegovo mnenje, voljo, prositi ga za odgovor: c. regem de aliis (= de aliis rebus) L., ut te consulerem, reddendum eum poenae suae an gravius aliquid constituendum putes Plin. iun.
c) senat, ljudstvo, kako svečeništvo (uradno) vpraš(ev)ati za svèt, voljo, mnenje: consulente Cicerone frequens senatus decernit S. na Ciceronovo vprašanje, senatum consului de summa re publica, quid fieri placeret Ci., c. senatum de foedere S., de istis rebus in patria maiores natu consulemus, quo pacto ius nostrum adipiscamur L., consulit vos (= kartažansko starešinstvo), an cum eo confligere debeat Val. Max.; v pass.: senatus statim consulitur S., senatus a Bestia consultus est, placeretne legatos Iugurthae recipi moenibus S.; zastran česa? z notranjim obj.: (eam rem) delatam consulere ordine non licuit L.; v pass.: cum ea, quae consulebantur, ad exitum non pervenirent Ci. o čemer se je poizvedovalo; de imperio suo populum consuluit curiatim Ci., in omnia c. plebem L.; v pass.: nihil de eius morte populus consultus Ci., ignorare … mihi videmini. Quirites, non utrum bellum an pacem habeatis vos consuli …, sed … L.; brez obj. populum: nec plus quam de singulis rebus consulunto Ci., seniores de tribus consulendum dixerunt esse L.; senatus pontificum collegium consuli iussit, num … L., consulti per ludibrium pontifices, an concepto necdum edito partu rite nuberet T.
č) (v pravu) vpraš(ev)ati za pravni svèt, iskati, prositi za pravni poduk, dati se poučiti v kaki pravni zadevi: cum consuleretur plurimum Ci., consuli quidem te a Caesare scribis; sed ego tibi ab illo consuli mallem (v besedni igri z I. 2.) Ci. ep., qui aut consuluntur aut defendunt Ci. ali pravoznanci ali zagovorniki; večinoma s kakim določilom: o čem? si tibi necesse putas etiam adversariis amicorum tuorum de iure consulentibus respondere Ci., qui de iure civili consuli solent Ci.; redk. v tem pomenu z acc. ius: si ius consuleres, peritissimus L.; z odvisnim vprašanjem: consulens eum, an primipilari seni iam testato rursus suaderet ordinare suprema iudicia Q.; za koga? v kaki stvari (zadevi)? pro te nunc hoc consulo, post tempus et in aliena re, quoniam tu in tua re, dum tempus erat, consulere oblitus es Ci.; čisto abs.: licet consulere? (vljudnostno besedilo, s katerim so nagovarjali pravnike, kadar so hoteli pravni poduk) Ci., ut … eodem tempore et discentibus satis facerent et consulentibus Ci., ad aliquem consulendi causā venire Val. Max. — Od tod

I. subst. pt. pr. cōnsulēns -entis, m Posvetovalec, Jupitrov vzdevek (po gr. Ζεὺς βουλαῖος ali βουληφόρος; prim. cōnsul 3): Vop. —

II. adj. pt. pf. cōnsultus 3, adv. -ē

1. (o stvareh) premišljen, preudarjen, premotren: consultum consilium Pl., Gell., Icti., omnia consulta ad nos et exquisita deferunt Ci., sapientiae via consultissima Petr., lex consultissima Icti., consulte, docte aliquid L., ferocius quam consultius rem gerere L., reciperare gloriam avidius quam consultius T.; consulte = cōnsultō (gl. spodaj): Cod. I.; consultius est z inf. pametneje je, bolje je: Icti., Ambr. — Od tod subst. cōnsultum -ī, n (po posvetovanju sprejeti) sklep, odlok, ukrep, odredba, načrt, osnova; redk. še z deležniško močjo: bene consultum inconsultum est, si inimicis sit usui Pl., civitas … ita communicatos honores pro bene aut secus consulto habitura L.; v pl.: male consulta, bene consulta Vell.; večinoma čisto subst.: consulto collegae … victoria parta est L., ex consulto factum Corn. (= cōnsultō, gl. spodaj); animi consultum Cu.; pogosteje v pl.: facta et consulta fortium et sapientium Ci., oportere quinquenni consulta et decreta omnia rescindi S. vse v (zadnjih) petih letih sprejete sklepe, adprobare collegam consulta referens L., dum consulta (sc. oraculi) petis V. poizveš po prerokbi, mala consulta T., mollia c. T. mile odredbe, Sostratus … ubi laeta … exta magnisque consultis adnuere (da odobrava) deam videt T., fervida Gracchi consulta Sil.; poseb. pogosto senatūs consultum (star. senati consultum S., kratica SC)
a) v Rimu senatski sklep, kateremu so pritrdili ljudski tribuni in ga s tem uzakonili (prim. senatus auctoritas): novissimum illud SC Suet., tudi consultum senatus Fl. ali consulta senatus Sil.; SC de Vatinio, de tributo conferendo Ci., vetus SC de rhetoribus Suet., senatus consultum (per)scribere (zapisati, sestaviti) Ci., facere Ci. ali perficere (storiti) L., senatus consultum facere de ambitu in Afranii sententiam Ci. ali contra rem publicam Ci. ali contra illum pro religione Ci. ali in aliquem L., tudi SC facere, ut neve … neve Ci. ali SC facere, ne T.; habemus senatus consultum in (zoper) te, Catilina, vehemens et grave Ci., provinciae ab iis … optineantur, quoad cuique ex (po) senatus consulto successum sit Ci., senatus consultum intercedit (nasprotuje) Ci., si quis intercedat senatus consulto L., per senatus consultum sancire, ut … Suet., senatus consulto cavere, ut … ali interdicere, ne … Suet.; redk. opisano: omnia illius ordinis (= senatūs) consulta Ci., sententiae nostrae consultaque Ci., consulta patrum H., vetus consultum patrum Plin., inde agitant consulta patres Sil.
b) sklep sicilskega starešinstva (βουλή): ne senatus consultum Siculi homines facere possent Ci. — Od tod adv. abl. cōnsultō namenoma, hoté, s premislekom, premišljeno, po (gotovi) osnovi, nalašč: H. idr., consulto hoc factum est, mihi ut insidiae fierent Pl., c. fecisse aliquid Ci., non consulto, sed casu in eorum mentionem incidi Ci., ut ea, quae gignuntur, donata consulto nobis, non fortuito nata videantur Ci., c. cedere C., c. lenius agere, bellum c. trahere S., seu consulto seu temere vulgata opinio L., c. vitare aliquid T.

2. (o osebah) „dobro posvetovan“, od tod izvéden, izkušen, spreten v čem, vešč česa, v čem, moder; z abl. respectus: nemo igitur iure consultus dicit Ci., iure consultus Gell., iuris scientiā consultissimus Aur.; z gen. relationis: iuris consultus Ci., Gell., iuris magis quam iustitiae consultus Ci., iuris atque eloquentiae c. L., consultissimus vir omnis divini et humani iuris L., consultoque fui iuris Amore vafer O.; insanientis dum sapientiae consultus erro H. učenec … modrosti, universae disciplinae c. Col.; abs.: consultiores sibimet videntur deo Tert. Kot subst. cōnsultus -ī, m pravnik, pravoznanec, jurist: consultorum alter disertissimus, disertorum alter consultissimus Ci., qui ita iustus est et bonus vir, ut naturā, non disciplinā, consultus esse videatur Ci., tu, consultus modo, rusticus (eris) H., in consultorum atrio Sen. ph., scripti et voluntatis frequentissima inter consultos quaestio est Q.; pogosto še s pristavkom iuris: Ci. idr., ali iure: Gell., peritus iuris consultus (dobi se tudi iurisconsultus) et magnus imperator N. (o starejšem Katonu), consultus iuris et actor causarum H.

čast ženski spol (-i …)

1. die Ehre; -ehre (družinska Familienehre, moška Mannesehre)
čast in slava Ruhm und Ehren
imeti čast die Ehre haben
izkazovati čast ehren, die Ehre erweisen
izkazovati preveč časti [zuviel] zu viel Ehre antun
izkazovati vojaške časti militärische Ehren erweisen
izkazati zadnjo čast die letzte Ehre erweisen
kratiti komu čast (jemandem) die Ehre abschneiden
zoper čast in dobro ime ehrabschneidend
čast, komur čast Ehre, dem Ehre gebührt

2. vljudnostne formule:
s kom imam čast? Mit wem habe ich die Ehre/das Vergnügen?
imel sem Vas že čast spoznati ich hatte schon die Ehre, Sie [kennenzulernen] kennen zu lernen
čast nam je sporočiti Vam … wir geben uns die Ehre, Ihnen mitzuteilen …

3. naslov s pravicami: die Würde (akademske/duhovske časti akademische/geistliche Würden, znamenje časti ein Zeichen der Würde, najvišje časti höchste Würden)
|
Vsa čast! Hut ab!
legija časti die Ehrenlegion
izguba časti der Ehrverlust
izkazovanje časti vojska salutiranje: die Ehrenbezeigung/Ehrenbezeugung
kodeks časti der Ehrenkodex
občutek časti das Ehrgefühl
pojem časti der Ehrbegriff
pojmovanje časti die Ehrauffassung
razžalitev časti die Ehrenkränkung
rešitev časti die Ehrenrettung
stvar časti die Ehrensache
|
brez časti ehrenlos
streči po časti ein Ehrabschneider sein
pod častjo meni: unter (meiner) Würde
sploh: unter aller Würde
biti komu pod častjo eine Zumutung sein
pri moji časti! prisega: auf Ehre!/bei meiner Ehre!
v čast zur Ehre
biti komu v čast (jemanden) ehren, (jemandem) Ehre machen
šteti v čast hoch anrechnen/ zur Ehre anrechnen, komu drugemu rühmen an
v časteh geehrt, figurativno geschätzt
z vsemi častmi mit allen Ehren
zaradi časti ehrenhalber
zoper čast ehrenrührig

décider [deside] verbe transitif odločiti, skleniti; določiti

décider de quelque chose odločiti o čem
il a décidé de partir sklenil je, da odpotuje
décider quelqu'un à quelque chose pripraviti koga do česa, nagovoriti koga k čemu
je l'ai décidé à ce voyage pregovoril sem ga za to potovanje
se décider à quelque chose, se décider à faire quelque chose odločiti se za kaj
se décider à une opération odločiti se za operacijo
en décider odločiti, prinesti rešitev
le sort en a décidé autrement usoda je o tem drugače odločila
mon sort se décide aujourd'hui moja usoda se odloča danes

délen (-lna -o) adj. parziale:
delna rešitev soluzione parziale
šol. delni izpit esame parziale

deln|i [é] (-a, -o)

1. Teil- (donos der Teilertrag, invalid der Teilinvalide, astronomija mrk die Teilfinsternis, pojem der Teilbegriff, rezultat das Teilergebnis, sistem das Teilsystem, sporazum die Teileinigung, uspeh der Teilerfolg, znesek der Teilbetrag, invalidnost die Teilinvalidität, mobilizacija die Teilmobilisierung, odpoved die Teilkündigung, odpoved nečemu der Teilverzicht, odpoved sistema der Teilausfall, pokojnina die Teilrente, proteza die Teilprothese, rešitev die Teillösung, ptica selivka der Teilzieher, pravo spolnitev die Teilleistung, terjatev die Teilforderung, vsota die Teilsumme, zaposlitev die Teilzeitbeschäftigung/Teilbeschäftigung, disciplina die Teildisziplin, plačilo die Teilleistung, področje das Teilgebiet/ der Teilbereich/ die Teildisziplin, kasko zavarovanje die Teilkaskoversicherung, vprašanje die Teilfrage)

2. partiell, Partial-
astronomija delni lunin mrk partielle Mondfinsternis
matematika delna množica ➞ → podmnožica
delna vsota die Partialsumme
matematika delni ulomki Partialbrüche, Teilbrüche
razcepitev na delne ulomke die Partialbruchzerlegung

3.
delno pravo das Partikularrecht

4.
delni izpit das Vorexamen
medicina delna ohromelost die Schwäche