ἀν-ῐ́ημι [impf. ἀνίην, ἀνίειν, εις, ει, fut. ἀνήσω, aor. ἀνῆκα, -εῖμεν; pf. ἀνεῖκα; ep. praes.pt. ἀνιέμενος; fut. ἀνέσει, aor. act. 3. pl. ἄνεσαν, cj. ἀνήῃ, ἀνέῃ; ion. pf. pass. ἀνέωμαι, NT aor. pass. ἀνέθην] I. act. 1. trans. a) gori pošiljam, kvišku mečem, gori puščam, učinim, da izvira ὕδωρ, raste καρπόν, vzplameni φλόγα; b) nazaj pošiljam, domov pošiljam (Od. 18, 265), odpošiljam; c) iz-, odpustim, osvobodim δεσμῶν, odprem, razbijem θύρετρα, πύλας; NT τὰς ζευκτηρίας odvežem vrvi; ὕπνος ἀνίησί τινα spanec zapusti koga, οἶνος ἀνίησί με iztreznim se; τὸν ἵππον popustim konju vajete; pren. τῷ δήμῳ τὰς ἡνίας; d) τινὰ πρός τι velim komu, iti na delo; vzpodbadam, priganjam, silim, ščuvam, μάχεσθαι k boju, ἀειδέμεναι k petju; e) prepuščam, izročam ἀρχήν; f) pri-, dopuščam, do-, privolim θηρᾶν, pustim rasti τρίχας (κόμας) αὔξεσθαι; g) popuščam, opuščam, zanemarjam; τόξον odpenjam, τὸ σῶμα ἐπὶ ῥαδιουργίαν vdajam se lenobi, ἐς παιγνίην ἐμαυτόν vdajam se šali (zabavi), τὴν ἀπειλήν pustim grožnje NT; h) = ἀφίημι zapustim, pustim na cedilu NT Hebr. 13, 5. 2. intr. a) popuščam, odjenjujem, prestanem s čim, neham πέτρας βάλλοντες; αἱ τιμαὶ ἀνείκασιν cene so se znižale; b) oslabim (-eti), poneham πῆμα, χιόνος βολαί skopnim. II. pass. izpustijo me, ἐς τὸ ἐλεύθερον na svobodo; posvečen sem komu, pripadam komu στυγερῷ δαίμονι; določen sem za kaj ἐς τὸν πόλεμον; NT τὰ δεσμὰ ἀνέθη železje je odpadlo, pt. ἀνειμένος: razuzdan δίαιτα, vnemaren, prost, svoboden. III. med. razkrijem, razgalim si κόλπον; oderem αἶγας.
ἀσελγαίνω (ἀ-σελγής) sem razbrzdan, razuzdan, samopašen, nasladen, drzno se obnašam.
ἀ-σελγής 2 razuzdan, razposajen, prevzeten, razsipen, nesramežljiv, pohoten.
ἄ-σωτος 2 (σῴζω) 1. brez rešitve, izgubljen. 2. pokvarjen (moralno), razuzdan, poguben. – adv. NT ἀσώτως samopašno, razkošno.
ἀτακτέω sem nereden NT; sem neurejen, nediscipliniran, razuzdan.
ἄ-τακτος 2 (τάττω) nepostavljen (v bojni red), neurejen, nediscipliniran, razuzdan, nereden.
ἀ-χάλῑνος 2 brez uzde, razuzdan, nebrzdan.
ἐξ-αίσιος 2 in 3 1. o osebah: krivičen, hudoben, nepravičen, razuzdan. 2. o stvareh: neizmeren, grozen, strašen, silen, divji φυγή.
κόρδαξ, ᾱκος κορδακισμός, ὁ [Et. kor. sqerād, vrteč se premikati, lat. cardo (ker se vrti)] razuzdan ples.
λεωργός 2 poet. razuzdan, drzovit, prevzeten, zloben, hudoben.
μάταιος 3 in 2 [Et. slov. ma-miti, gršk. μεταμώνιος ničev] 1. prazen, ničev(en); zastonj, zaman, brezuspešen, brez veljave, brez vzroka. 2. a) ničemuren, lahkomiseln, nespameten, nepremišljen, bedast, neumen; b) neresničen; grešen, brezbožen; c) predrzen, razuzdan. – adv. ματαίως brez vzroka (razloga).
μοθωνικός 3 razuzdan, predrzen, ošaben.
ὑβριστικός 3 (ὕβρις) prevzeten, (pre)drzen, smel; zloben, nasilen, razuzdan, razposajen; o živalih: besen, divji, neukročen, τὸ ὑβριστικόν prevzetnost.