Franja

tagliare¹

A) v. tr. (pres. taglio)

1. rezati, odrezati; sekati, odsekati; odžagati:
una lama che taglia absol. rezilo, ki reže
un tipo tagliato con l'accetta pren. grobijan; človek grobih, izrazitih potez

2.
tagliare un abito urezati, ukrojiti obleko
tagliare un bosco sekati gozd
tagliare i capelli, la barba striči lase, briti brado
tagliare un diamante brusiti diamant
tagliare una droga mešati mamilo
tagliare fuori voj. odrezati (tudi pren.)

3.
tagliare la corda pren. pobegniti, popihati jo
tagliare corto pren. na kratko odrezati, naglo končati (govor), na hitro opraviti s čim
tagliare l'erba kositi travo
tagliare una gamba amputirati nogo
tagliare le gambe a qcn. pren. komu metati polena pod noge
tagliare i panni addosso a qcn. pren. koga za hrbtom opravljati
tagliare la testa odsekati glavo
tagliare la testa al toro pren. dokončno odločiti se, zgrabiti bika za roge

4.
la barca taglia le onde čoln brazda valove
una nebbia da tagliare col coltello megla, da bi jo lahko rezal z nožem
tagliare l'arrosto, il salame narezati pečenko, salamo
tagliare le carte premešati karte
tagliare in due, in quattro razrezati na dva, na štiri dele
tagliare una finestra, una porta gradb. napraviti okno, vrata
tagliare la palla šport rezati žogo

5.
tagliare, tagliarsi urezati, urezati se; prerezati, prerezati si:
tagliarsi con il rasoio urezati se z britvico
tagliarsi la gola pren. ubiti se
un freddo che taglia la faccia mraz, ki reže v obraz
una lingua che taglia pren. strupen, opravljiv jezik
un vino che taglia le gambe pren. vino, ki jemlje noge

6. skrajšati, skrčiti; omejiti, omejevati; črtati:
tagliare un articolo skrajšati članek
tagliare le spese omejiti, skrčiti stroške
dalla pellicola sono state tagliate le sequenze più scabrose iz filma so črtali najbolj kočljive prizore

7. prerezati; prekiniti, prekinjati; ovirati:
tagliare l'acqua prekiniti dovod vode
tagliare le comunicazioni prekiniti zveze
tagliare la ritirata al nemico sovražniku preprečiti umik

8. prerezati, presekati; iti, peljati skozi:
tagliare la curva sekati ovinek
tagliare la strada a qcn. komu presekati pot; pren. komu kaj preprečiti
l'antica strada romana taglia l'abitato skozi naselje pelje stara rimska cesta

B) v. intr. iti po najkrajši poti
tagliare diritto iti naravnost

C) ➞ tagliarsi v. rifl. (pres. mi taglio) raztrgati se

tail away neprehodni glagol
izgubiti se, raziti se, izginiti; raztrgati se (o koloni), zaostati; zmanjšati se, odpasti, osuti se; izpasti (iz igre)
sleng popihati jo, pobrisati jo

tarazar [z/c] z zobmi raztrgati; figurativno (u)jeziti

tear across neprehodni glagol
raztrgati se po dolgem in počez; preteči; zbežati, pobegniti, oddrveti od (česa)

unzerreißbar ki se ne da raztrgati

verhackstücken figurativ raztrgati na drobne kosce

worry² [wʌ́ri]

1. prehodni glagol
povzročiti (komu) skrbi, mučiti, ne pustiti pri miru, nadlegovati, motiti, vznemirjati, drážiti, jeziti, plašiti; dolgočasiti; (o živali) zgrabiti za vrat, daviti, gristi, (raz)trgati

to worry o.s. (po nepotrebnem) se skrbeti, si delati skrbi
to worry s.o.'s life (za)greniti komu življenje
does my singing worry you? vas moje petje moti (je neprijetno)?
to worry s.o. out of s.th. s težavo odvrniti koga od česa
her health worries me njeno zdravje mi dela skrbi
to be worried jeziti se, razburjati se, plašiti se
to worry the sword figurativno (mečevanje) z majhnimi, hitrimi gibi zbegati nasprotnika

2. neprehodni glagol
vznemirjati se, razburjati se; delati si skrbi, biti v skrbeh, biti zaskrbljen, plašiti se; mučiti se, truditi se, s težavo se prebijati (through skozi)
trgati, vleči (at s.th. kaj)
lov zgrabiti in raztrgati, prijeti z zobmi in stresti (divjačino) (o psu)

I should worry! pogovorno kaj me to briga!, to mi je vseeno!; to mi ni nič mar!
to worry along s težavo se preriniti skozi
don't worry! ne delaj si skrbi!
you worry too much preveč skrbi si delate!
to worry out (a problem) ponovno se lotiti problema in ga rešiti

продырявиться raztrgati se, ponositi se (obleka)

протираться, протереться obrabljati se, obrabiti se (od trenja), raztrgati se; prerivati se, preriniti se

absūmō -ere -sūmpsī (-sūmsī) -sūmptum

I.

1. docela porabiti (porabljati), (po)trošiti (naspr. parĕ,re): lumina (oculos) in fletūs Cat., duodecim milia in congiarium militum absumpta sunt Cu., absumptae in Teucros vires V., viribus absumptis O., purpura, quae teritur (se obnosi), quae absumitur L. se oguli, ungula in ungues absumitur O. preide v ...; occ. použi(va)ti, zauži(va)ti: vina H., mālis ambesas mensas ali membra V. z zobmi raztrgati, absumptis frugum alimentis L., humorem solis radii absumunt Plin., popijejo; pren.: satietatem amoris abs. Ter. naužiti se ljubezni (dosita).

2. pren.
a) (po)tratiti, zapraviti (zapravljati), pognati: rebus maternis atque paternis fortiter absumptis H., pecuniam libidine aut aleā abs. Sen. ph.
b) (čas) (po)tratiti, (po)trošiti, prebiti, preživeti (preživljati): absumo decipioque diem O., dies aliquot ibi frustra abs. L., tempus dicendo Ci. ali consultando L., quattuor horas dicendo L., diem segni navigatione L., biduum morando Cu., dies cunctatione absumitur T.

— II.

1. (po)grabiti, uničiti (uničevati), v pass. tudi = (iz)giniti: incendium domos absumpsit L., penates ignis absumpsit Sen. ph., curā absumitur Ter., corpus clade horribili absumptum extabuit Cl. (prevajajoč Sofoklov verz), Carthaginem flammis absumi sinere L. pustiti, da Kartagina zgori, lacrimis absumitur omnis O. ves gine od solz, classe vi tempestatis prope absumptā Suet., bis anno absumi umbras, absumpta hac observatione (znak) Plin.

2. pren. pokonč(ev)ati, ugonobiti (ugonabljati), uničiti (uničevati), (od)vzeti, jemati, (o boleznih, smrti) pograbiti, ugrabiti (ugrabljati), pob(i)rati: me absumite ferro ali animam quocumque leto V., plus hostium fuga quam proelium absumpsit, plures fames quam ferrum absumpsit, multos pestilentia absumpsit L., nisi mors eum absumpsisset L., alii alio leto absumpti L., sin absumpta salus V. (od)vzeta, izginula; vzrok smrti v abl.: multi mortales ferro ignique absumpti sunt L. mnoge ... je vzel ogenj in meč, absumi gurgitibus L. (sloveni act. z glag. požreti!), absumi morbo S., T. ali fame, pestilentiā, veneno L. ali febrium vi Amm. poginiti (poginjati), umreti (umirati) za čim, ali act.: bolezen, lakota ... pobere (pomori) koga; abs.: iamiam absumor Acc. fr., avunculus nuper absumptus erat L. je umrl, od tod: absumptus est Pl. izgubljen je, po njem je, tako tudi: absumpti sumus Pl.

asunder [əsʌ́ndə] prislov
narazen

to tear asunder raztrgati
to cut asunder presekati
to go asunder raziti se

bailar plesati; krožiti

bailar el agua delante raztrgati se, da bi komu ustregli (bili všeč)
bailar al son que se toca z volkovi tuliti
sacar a bailar pozvati na ples
¡que baile! proč z njim!

brandēllo m

1. košček, krpa:
avere l'abito a brandelli imeti raztrgano obleko
fare a brandelli raztrgati na kosce

2. pren. košček, mrvica:
non avere un brandello di pudore ne imeti niti trohice sramu

briser [brize] verbe transitif razbiti, (z)lomiti, prelomiti, streti, zdrobiti; vdreti (vrata); figuré uničiti, razdejati, oslabiti, utruditi, izčrpati; verbe intransitif, marine razbiti se (contre ob), raztreščiti se, butati (à ob)

se briser razbiti se, lomiti se
brisons là (ali: là-dessus) dovolj o tem, nehajmo govoriti o tem!
je te briserai (figuré) bom te spravil na kolena, bom te zlomil!
briser le cœur globoko užalostiti
briser les liens, les chaînes raztrgati vezi, okove
briser les oreilles, le tympan de quelqu'un komu na ušesa trobiti
briser en menus morceaux razbiti se na tisočkoščkov
briser toute résistance, une grève zlomiti vsak odpor, stavko
briser avec quelqu'un nehati občevati s kom

charpie [šarpi] féminin šarpija, pukanica, pukano platno (nekdaj za obvezovanje ran)

mettre quelque chose en charpie razcefrati kaj, raztrgati na koščke
viande féminin (réduite) en charpie razkuhano meso

cœur [kœr] masculin srcé (tudi figuré); čustvo, ljubezen, nagnjenje; vest; pogum, srčnost; jedro, srčika, notranjost; familier srček, srcé; zoologie srčasta školjka; srce, srčna barva pri kartah

à cœur joie po mili volji, kot srce poželi
à cœur ouvert, cœur à cœur odkrito(srčno), prostodušno
au cœur de v sredini, sredi v, v srcu
au cœur de l'hiver sredi najhujše zime
avec cœur vneto
avec (ali d') abondance de cœur naravnost, brez ovinkov
de bon cœur, de grand cœur rad, zelo rad
de (tout) cœur od (vsega) srca
de gaieté de cœur srčno rad
par cœur na pamet
sans cœur brez srca, brezsrčno; brez poguma, malosrčno
battement masculin de cœur utripanje srca
beau, joli comme un cœur zelo ljubek, lep
homme masculin de cœur pogumen, srčen človek
bourreau masculin des cœurs osvajalec (ženskih) src
mal masculin au cœur (médecine) slabost
maladie féminin de cœur srčna bolezen
(religion) Sacré-Cœur srce Jezusovo
valet masculin de cœur srčni fant (pri kartah)
cœur d'or zlata, zvesta duša, sijajen dečko
cœur de tigre, de pierre kruto, kamenito srce
cœur de poule mevža, strahopetec
cœur du problème bistvo problema
cœur de salade srčika pri solati
arracher, déchirer, fendre, briser le cœur à quelqu'un, blesser quelqu'un au cœur komu srce iztrgati, raztrgati, razklati, zlomiti, raniti
je n'ai pas le cœur de lui dire la vérité nimam srca, poguma, da bi mu povedal resnico
je n'ai pas le cœur à rire ni mi do smeha
avoir à cœur de prizadevati si
il a le cœur sur les lèvres slabo mu je, figuré on ima srce na jeziku
il a le cœur barbouillé slabo mu je
avoir le cœur sur la main biti pomagljiv, zelo dober, imeti srce na jeziku, na pravem mestu
avoir le cœur sur le bord des lèvres biti tik pred bljuvanjem
il a le cœur bon (o bolniku) jed mu diši
j'ai le cœur gros težko mi je pri srcu, žalosten sem
j'ai mal au cœur (médecine) slabo mi je; figuré jezi me
j'ai le cœur serré srce se mi krči
je veux en avoir le cœur net hočem vedeti, pri čem sem
j'ai à cœur de vous prévenir želim, smatram za svojo dolžnost, da vas opozorim
cela me va droit au cœur to me globoko gane
connaître quelqu'un par cœur dobro koga poznati (njegov značaj, njegovo življenje)
décharger, ouvrir son cœur razkriti svoje srce
dîner par cœur biti brez obeda, večerje
mon cœur me le dit srce mi to pravi, slutim to
si le cœur vous en dit če to želite
faire contre (mauvaise) fortune bon cœur ne izgubiti poguma, pogumno kljubovati nevarnosti, ne se pustiti ugnati
faire la bouche en cœur (figuré) hliniti ljubeznivost
faire mal au cœur (médecine) povzročiti slabost
peser sur le cœur težiti srce
je ne le porte pas dans mon cœur (on) mi ni pri srcu, ni mi simpatičen
prendre son cœur à deux mains osrčiti se, opogumiti se
se prendre de cœur pour quelque chose vneti se, biti ves vnet, navdušen za kaj
(re)mettre, donner le cœur au ventre de quelqu'un opogumiti koga, pogum vliti komu
reprendre cœur zopet se opogumiti
se ronger le cœur (figuré) gristi se, biti bolan od žalosti
mon cœur saigne srce mi krvavi
savoir par cœur na pamet vedeti, znati
serrer le cœur stiskati, težiti srce
soulever le cœur zbuditi gnus, stud
tenir à cœur biti pri srcu
loin des yeux, loin du cœur daleč od oči, daleč od srca; drugi kraji, druge ljubezni
les sages ont la bouche dans le cœur, et les fous le cœur dans la bouche govoriti je srebro, molčati je zlato

concerpō -ere -cerpsī -cerptum (cum in carpere)

1. (raz)trgati: epistulas Ci. ep., librum L., litteras Suet., folia concerpta Plin., linteolum concerptum ali linteola concerpta Plin.

2. pren. z besedami „raztrgati“ koga, prerešetati, (o)zmerjati: aliquem ferventissime Caelius in Ci. ep.

deartuō -āre -āvī -ātum (dē in artus -ūs) členoma raztrgati; od tod pren. (s prevaro) upropastiti, pogubiti, uničiti, ugonobiti: fallaciis opes Pl., deartuatus sum huius technis Pl.

dirimō -ere -ēmī -emptum (dis in emere)

1. narazen spraviti (spravljati), ločiti, razločiti (razločevati), razkrojiti (razkrajati), (raz)deliti (kar je sicer organsko zvezano): Col., Plin., Val. Fl., Plin. iun. idr., corpus … , quod dirimi … non possit Ci., colos … , dirimi qui non queat Lucr., Sabinae mulieres … dirimere infestas acies, dirimere iras (= iratos) L., nox incertos victi victoresne essent diremit L., urbs Volturno flumine dirempta L. na dva dela razdeljeno, in conspectu steterunt dirimente (eos) amni L., dirempti fuerant medio amne L., duces parvā campi statione dirempti Lucan., a continenti urbem angustum fretum dirimit Cu., Alpes populos immanes dirimunt Mel., dir. iunctos olim perpetuo iugo colles Mel. predreti, spumea porrecti dirimentes terga profundi Stat.; pren.
a) moderatione meliorum dirempti (Caecina et Metellus) T. razprta.
b) glasove sodnikov (raz)ločiti: dir. sententias occīdentis et relegantis (za smrtno kazen in za izgon) Plin. iun.

2. prekiniti, pretrgati, ustaviti, (z)motiti, zavreti (zavirati), preprečiti: suffragia Varr., colloquium C., sermonem, rem susceptam Ci., tempus Ci. storiti, da se kaj odloži na drug čas, comitia consularia L., senatum, actionem meam Plin. iun., nihil agi potuit dirimente magnitudine fluentorum Amm. zaradi (ovirajoče) visoke gladine vode; abs.: actum est de eo nihil; nox diremit Ci. ep. noč je vmes stopila; avgursko: augurium, auspicium dir. L. razveljaviti.

3.
a) kaj ukiniti, s čim prenehati: proelium Pl., C., S., V., L., Auct. b. Alx., T., aequis manibus pugnam L.
b) kako zvezo, skupnost (raz)ločiti, razdružiti, razvezati, razpustiti, razdreti, razbiti, spodnesti, onemogočiti: veterem coniunctionem Ci., humani generis societatem Ci., officiorum societatem falsis criminibus Ci., societatem auxilii mutui L., concilia populi L., ea res consilium diremit S., dir. Pyrrhi pacem Q., quem motum mors Caesaris diremit T., dir. amicitias, adfinitatem, belli commercia T., coniugium Iuv., nuptias Suet., omnia inter duces Vell. vse vezi raztrgati.
c) poravna(va)ti, pomiriti (pomirjati), razrešiti (razreševati), odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati): controversiam Ci., litem O., simultates L., bellum Iuv., bellum inter Philippum et Aetolos L., duellum Formula ap. L., conubium L., certamen O., aemulationem inter duos T., consiliorum diversitatem T.

Opomba: Pf. tudi dirempsi po Char.

drob|en [ó] (-na, -no)

1. denar, kovanec; dogodek, novela, krompir, sadje: klein
drobni Klein-
(predmet der Kleinartikel, tisk das Kleingedruckte, figura die Kleinfigur, deli Kleinteile množina, pecivo das Kleingebäck, živo bitje das Kleinlebewesen)

2. (tanek; fin) fein
drobni Fein-
(krep der Feinkrepp; navoj das Feingewinde, mletje die Feinausmahlung; z drobnimi porami feinporig)

3. knjiga: schmal

4. rast, postava: zierlich, klein; schmächtig; (suh) schmal, dünn; (gracilen) zartgliedrig, schmalgliedrig; feingliedrig

5.
gozdarstvo droben les das Schwachholz
tehnika, metalurgija drobna ruda der Schlich

6.
na drobno razsekati: [kleinhacken] klein hacken
prodaja na drobno der Kleinverkauf
trgovec na drobno der Einzelhändler, Detailist, Kleinhändler, Einzelhandelskaufmann
trgovina na drobno der Detailhandel, Einzelhandel, Kleinhandel
raztrgati na drobne kosce in Stücke reißen
| ➞ → drobno