Franja

ultramontain, e [-mɔ̃tɛ̃, ɛn] adjectif prekalpski; figuré ultramontanski, papeški, klerikalen; masculin papežev pristaš, ultramontanec

unitaire [-tɛr] adjectif enoten, sloneč na, težeč k enotnosti; zedinjevalen, združevalen, unitaren; masculin unitarist, pristaš centralizma; unitarec; krivoverec, ki priznava le eno osebo v Bogu

universalista m, f (m pl. -ti) univerzalist, pristaš univerzalizma

vers-libriste [vɛrlibrist] masculin pesnik, pristaš prostih stihov

vociano

A) agg. lit. ki se nanaša na revijo La Voce

B) m (f -na) sodelavec (-vka) revije La Voce, pristaš istoimenskega gibanja

vuduista m, f (m pl. -ti) relig. pristaš vuduizma

zarista, zarista

A) agg. (m pl. -ti) carski

B) m, f (m pl. -ti) carist, carjev privrženec, pristaš carizma

zarista moški spol carist, pristaš carizma

zoroastriano

A) agg. relig. Zoroastrov

B) m relig. pristaš zoroastrizma

единоверец m istoverec, sovernik; pristaš razkolniške sekte »edinovercev«

земец m (predrev.) funkcionar zemstva, pristaš samouprave zemstva

искровец m pristaš »Iskre« (revol. časopisa)

кадет m (predrev.) kadet (gojenec vojaške šole); pristaš stranke kadetov (konstitucionalhih demokratov)

accostare

A) v. tr. (pres. accōsto) približati, primakniti, primikati, dati (k):
accostare un mobile al muro primakniti kos pohištva k zidu
accostare una persona ogovoriti nekoga
accostare le imposte pripreti oknice

B) v. intr. navt. približati ladjo z bokom k drugi ladji ali k obrežju

C) ➞ accostarsi v. rifl. (pres. mi accōsto)

1. približati se, stopiti (k), postaviti se (k):
accostarsi al fuoco stopiti k ognju
accostarsi a un'idea, a un partito pren. postati pristaš neke ideje, stranke
accostarsi a un'arte pren. zanimati se za neko vejo umetnosti
accostarsi ai classici pren. lotiti se študija klasikov, poglobiti se v klasike
accostarsi ai Sacramenti relig. pristopiti k zakramentom

2. biti podoben, soroden:
un verde che si accosta all'azzurro zelena, ki prehaja v modro

addīcō -ere -dīxī -dictum prireči (prirekati), in to occ.

1. (o avgurju) pritrditi (pritrjevati), odobriti (odobravati), ugajati = ugoden biti, ugodna znamenja da(ja)ti (naspr. abdicere): Sen. ph., Ap., aves addicunt L., Paulo pulli (prerokovalske kokoši) auspicio (abl.) non addixerunt L., addicentibus auspiciis vocat contionem T.

2. jur. prisoditi (prisojati), prizna(va)ti, pripoznati (o pretorju, čigar dejavnost obsegajo besede do, dico, addico): Pl., Icti., mihi bona addicat praetor Verres Ci., add. alicui iudicium Varr., Macr. priznati komu pravico do tožbe, dovoliti komu, da toži, add. aliquem iudicem (de aliquā rē) Val. Max. ali aliquem arbitrum Sen. ph. pripustiti koga za sodnika, litem (alicui) add. Tab. XII. ap. Gell. odkazati sodniku pravdo, add. liberum corpus in servitutem L. ali aliquem alicui Pl., Ci. dolžnika obsoditi na dolžniško suženjstvo, dolžnika predati upniku v last (dokler ne plača dolga), tako tudi: ob creditam pecuniam addici L., addictus Hermippo et ab hoc ductus est Ci.; od tod subst. pt. pf. addictus -ī, m dolžnik suženj: Q., Gell., eos duci addictos prohibuit L. Potem sploh koga v plačilo obvez(ov)ati, obsoditi (obsojati): addictus erat tibi? Ci.; pren.: an nuda (parsimonia) cupiditati ... addicatur Ci. naj se obsodi ... v prid.

3. (na javnih dražbah najboljšemu ponudniku) pritrkniti, prepustiti (prepuščati), proda(ja)ti: pluris potuisti vendere, neque his voluisti addicere, qui contra Apronium licebantur Ci., fundus addicitur Aebutio Ci.; (o zakupu) v zakup (najem) da(ja)ti: addictis et venditis decumis Ci.; opus HS DLX milibus addicitur Ci.; (o prodaji) proda(ja)ti: neminem invenire potui, cui meas aedīs addiceret Ci., addicere bona in publicum C. zaseči in na dražbi proda(ja)ti; za navidezno kupnino (da se prikrije podaritev); domum nummo te addicere gaudet H. da za belič prodajaš = zastonj daješ; potem sploh podariti (podarjati): alicui meretricem Pl., amores suos O. predmet svoje ljubezni; pren. (v slabem pomenu) proda(ja)ti, za denar odda(ja)ti: addicebas tribuno consulatum Ci., Antonius regna addixit pecuniā Ci., fidem et religionem alteri pecuniā addicere Ci., vendita atque addicta sententia Ci.

4. pren. v last da(ja)ti, posvetiti (posvečati), prepustiti (prepuščati), add. se vda(ja)ti se: Cu., Vell., Val. Max., Petr., Iust., senatus, cui me semper addixi Ci. ki sem mu bil vedno pristaš, sententiis quibusdam quasi addicti Ci. vezani na ..., mathematicae addictus Suet., animum alicui add. Sen. rh. vdan biti komu; večinoma v slabem pomenu izpostaviti (izpostavljati), izročiti (izročati), prepustiti (prepuščati), add. se hlapčevsko vda(ja)ti se: aliquem servis, morti, libidini alicuius Ci., corpus turpissimae cupiditati Ci., pueritiam suam intemperantiae Corn., Galliam perpetuae servituti C., aliquem alitibus et canibus H., addictus libertis uxoribusque Suet. suženj osvobojencev ...; pesn. z inf.: addictus iurare in verba magistri H. dolžan, obvezan.

5. pripisovati: Gell., orationes, quae Charisii nomini addicuntur Q.

Opomba: Star. imp. addīce: Pl.; sinkop. pf. addīxtī = addīxistī: Mart.

adherente zvezan s, pripadajoč; zrasel

adherente m privrženec, pristaš; pritiklina, pridatek
adherentes pl pritikline

adicto vdan; dodeljen

adicto a un partido pripadajoč kaki stranki
adicto m privrženec, pristaš, strankar

allegado soseden; sprijateljen, prijatelj(ski); v sorodu, soroden; podoben; pripadajoč kaki stranki

allegado m sorodnik; zaupnik; pristaš, privrženec; služabnik

Antōnius 3 Antonij(ev), ime rim. patricijskega in plebejskega rodu. Iz plebejskega so poseb. znani:

1. M. Antonius s priimkom Orator Mark Antonij Govornik, roj. l. 144, ded triumvira Marka Antonija, konz. l. 99, najslavnejši rim. govornik pred Ciceronom, Sulov pristaš, na Cinovo povelje so ga usmrtili besneči marijevci l. 88: Ci. idr.

2. njegov sin M. Ant. Creticus Mark Antonij Kretski; kot propretor l. 74 poslan na Sredozemsko morje proti pomorskim roparjem, napadel je Kreto in tam po mnogih izgubah umrl., od tod njegov vzdevek Creticus: Ci., S., T., Vell.

3. njegov brat C. (po drugih L.) Ant. Hybrida Gaj (Lucij) Antonij Hibrida, drugi sin Marka Antonija Govornika, hud grabežljivec, Sulov pristaš, pozneje skrivni udeleženec Katilinove zarote in zato sprva odločen nasprotnik Cicerona, potem l. 63 z njim konz. Že l. 70 je bil zaradi roparstva izključen iz senata, a kmalu zopet sprejet vanj; l. 59 obsojen kot udeleženec Katilinove zarote in zaradi izsiljevanja, čeprav ga je Cicero vneto zagovarjal: Ci., S., Val. Max.

4. M. Ant. (Triumvir), najstarejši sin Marka Antonija Kretskega, po svoji materi Juliji v bližnjem sorodstvu s Cezarjem, roj. l. 83, hud nasprotnik Cicerona (prim. Ciceronove orationes Philippicae proti njemu), vnet pristaš Cezarja, po čigar smrti je sklenil (l. 43) triumvirat z Oktavijanom in Lepidom; pozneje se je sprl z Oktavijanom, ki ga je premagal v bitki pri Akciju l. 31, potem pa se je Antonij v Aleksandriji sam usmrtil: Ci., C. idr.

5. njegovi otroci:
a) M. Ant. Antyllus Mark Antonij Antil, njegov in Fulvijin sin, ki mu je bilo po očetovi smrti namenjeno vladarstvo v Egiptu, a ga je dal Oktavijan usmrtiti: Suet.; njegov mlajši brat Iullus Ant. Jul Antonij, ki ga je mačeha Oktavija skrbno vzgojila, v cesarski rodbini zelo priljubljen sorodnik, ki ga je Avgust po očetovi smrti večkrat odlikoval, l. 2 pa hotel usmrtiti, ker se je baje na nedopusten način družil z njegovo hčerjo Julijo; baje je Jul prehitel prisilno usmrtitev s prostovoljno. Spesnil je ep Diomedejo v 12 spevih: H. (ki mu je posvetil 12. odo IV. knjige), T. idr.
b) Antōnia maior Antonija starejša, žena Lucija Domicija Ahenobarba, babica ces. Nerona: Suet., in Antōnia minor Antonija mlajša, žena Druza, brata ces. Tiberija, mati Germanika, ces. Klavdija in Livije: Plin., T. (ki napačno trdi, da je bila žena L. Domicija Ahenobarba), Suet.

6. L. Ant. Lucij Antonij, mlajši brat triumvira Antonija, se je bojeval l. 40 v peruzijski vojni proti Oktavijanu in Agripi: Ci.

7. Antōnia Antonija, hči ces. Klavdija, usmrčena na Neronovo povelje: T., Suet. — Drugi, ne temu rodu pripadajoči Antonii so:

1. Ant. Musa Antonij Muza, gr. zdravnik, ustanovitelj mrzlega zdravilišča v Rimu: H., Suet.

2. Ant. Primus Antonij Prim, Vespazijanov pristaš: Mart., T.

3. C. Ant. Saturnīnus Gaj Antonij Saturnin, se je vzdignil proti Domicijanu, upravitelju Gornje Germanije; ko ga je Norban Maksim premagal, ga je dal Domicijan usmrtiti: Mart., Suet. — Od tod

1. adj. Antōnius 3 Antonijev = triumvira Antonija: leges Lentulus in Ci. ep.; Antōniānus 3 Antonijev, in to
a) = triumvira Antonija: latrocinium Ci., partes Vell., Sen. ph.; subst. Antōniānī -ōrum, m antonijevci, Antonijevi pristaši: Lepidus in Ci. ep.; Antōniānae -ārum, f (sc. orationes = Philippicae) (Ciceronovi) govori proti Antoniju: Gell.
b) = govornika Antonija: dicendi ratio Ci.

2. subst. Antōniaster -trī, m antoniaster, zaničlj. = prevelik posnemovalec govornika Antonija: Ci. ap. Q. et ap. Prisc.

Aprōnius 3 Apronij(ev), rim. plebejsko rodbinsko ime,

1. Q. Apronius Kvint Apronij, pristaš Vera (Verres) in njegove kohorte: Ci.

2. L. Apronius Lucij Apronij, rim. vitez, ki se je pod Druzom bojeval v Germaniji, bil pozneje namestnik v Afriki in naposled propretor v spodnji Germaniji, kjer so ga Frizi porazili in ubili: T.

3. Apronius Caesiānus Apronij Cezijan, Lucijev sin; na njegovo povelje je napadel in premagal Numidijce: T.

4. Apronia Apronija, hči Lucija Apronija, umoril jo je mož Plavcij Silvan: T.; adj. Aprōniānus 3 Apronijev: convivium (= Kvinta Apronija) Ci., cerasa Plin. živo rdeče češnje; subst. Aprōniānus -ī, m Apronijan, ime posinovljenca: Apronianus Vipstānus T.; adj. Aprōniānus 3 Apronijanov: senatus consultum Dig.