Franja

shroff [šrɔf]

1. samostalnik
menjalec denarja, bankir (v Indiji)

2. prehodni glagol
preiskati (kovance) glede pristnosti

spiegeln zrcaliti (sich se); intransitiv bleščati se kot zrcalo; figurativ zrcaliti se; Medizin preiskovati/preiskati z ogledalcem

spy [spái]

1. samostalnik
oglednik, ogleduh; vohun(ka), špijon(ka)

to be (to play) a spy on s.o. špijonirati, vohuniti za kom

2. prehodni glagol
odkriti, izvohuniti, opaziti, zapaziti (kaj) s pazljivim opazovanjem
neprehodni glagol
temeljito preiskati, raziskati (into kaj)
skrivaj slediti (komu), vohuniti (upon za kom)
špijonirati, vohljati

to spy into secret z zvijačo skušati prodreti v (odkriti) tajnost
to spy out skrivaj opazovati, zalezovati, preiskovati; s skrivnim iskanjem odkriti, izvohuniti, priti (čemu) na sled; z zvijačo odkriti

torqueō -ēre, torsī, tortum (indoev. baza *ter(e)q- sukati, viti; prim. skr. tarkúḥ = gr. ἄ-τρακτος vreteno, ἀ-τρεκής brez ovinka, naravnost, sl. trak, stvnem. drāhsil = nem. Drechsler strugar, nem. drechseln)

1. (za)sukati, sesukati, (za)vrteti, viti, zviti (zvijati), zaviti (zavijati), ovi(ja)ti, navi(ja)ti, obrniti (obračati) ipd.: stamina pollice ali digitis stamina duris O. sukati svitek (pri preji) = presti (prim.: ducit inops tremulā stamina torta manu Tib.); tako tudi: fusos Plin., tenui praegnantem stamine fusum Iuv., ad torquenda in alveolis fusa vertantur Hier., fila Sen. ph., aurea pensa Petr. (o Parkah); capillos ferro O. kodrati, laqueum Icti., torti funes V. sesukane, spletene, torta via Pr. zavita pot (v labirintu), tortum vimen O. panj, ulj, vestis circum bracchia torta T. ovita okoli … , torta quercus V. hrastov venec, tignum torquere H. (s škripcem, vitlom) dvigniti, vzdigniti, in orbem torquere Ci. v krogu vrtati; s prolept. obj.: tegimen torquens leonis V. ovijajoč si, caelum sidera torquet O., torquet medios Nox humida cursūs V. vlažna Noč teče sredi svoje krožne poti, axem umero torquere V. nositi krožečo (vrtečo se) os, pulverem Lucan. dvigati, vzdigovati; pesn.: aquas remis O. burkati, vzburkati (vzburkavati), razburkati (razburkavati), spumas V. morje (vz)peniti (speniti, zapeniti, razpeniti), flumen torquet (vali) saxa V., anguis tortus V. v klobčič (kolobar) zvita.

2. occ.
a) (za)vihteti, zagnati (zaganjati), vreči (metati), (za)lučati: cum fulmina torques (o Jupitru) V., hastam alicui Val. Fl., hastas lacertis Ci., hastam in hunc O., iaculum in hostem V., pila valido lacerto O., tela manu O., telum ad aurata tempora V., stuppea Balearis verbera fundae V., glaebas, ramos O., ille nubes torsit in occiduum orbem Lucan.; pesn.: aquosam hiemem torquere V. stresati deževnato nevihto = izžemati (ožemati) oblake, sibila Pr. (za)sikati, trepidantia sibila Val. Fl., tortus rhombus Pr. v krogu tekoč (vrteč se); pren.: curvum sermone rotato enthymema Iuv.
b) obrniti (obračati), usmeriti (usmerjati), uperiti (uperjati): na vprašanje kam?: oculos ad moenia V., vestigia ad sonitum V.; na vprašanje od kod?: aurem ab obscenis sermonibus H.
c) obrniti (obračati), voditi, usmeriti (usmerjati), ravnati: ora equi frenis O.; pren.: naturam huc et illuc torquere ac flectere Ci., imbecillitatem animorum Ci., omnia ad commodum suae causae Ci., oratio ita flexibilis, ut sequatur, quocumque torqueas Ci., versare sententias et huc atque illuc torquere T.; pesn.: bella V. voditi.
d) zaviti (zavijati), izviniti, izpahniti (izpahovati), (s)pačiti, (s)kremžiti, nakremžiti (usta, obraz): talum Sen. ph., oculum Ci. obračati, ora torquebit amaror V., ora torquentur Ci., articulorum se ipsos torquentium sonus (pokanje) Sen. ph.; pren.: zvi(ja)ti, zaviti (zavijati), obrniti (obračati), sprevrniti (sprevračati): verbo ac litterā ius omne torqueri Ci., condiciones tortae Pl. zvite, nejasne; poseb. na natezalnici ude izpahniti (izpahovati), nategniti (natezati, nategovati), na natezalnico razpe(nja)ti: ita te nervo torquebo Pl., non posse sapientem beatum esse, cum eculeo torqueatur Ci., raptum e tribunali servilem in modum torsit Suet., ne vinctus tortusve quis civitatem adipisceretur Suet., illam non ira torquentium (natezalcev) pervicere T., servum in caput domini torquere Icti. = contra dominum Icti., etiam si sapiens uratur, torqueatur, secetur Ci.
e) metaf. α) natančno preisk(ov)ati, razisk(ov)ati, izprašati (izpraševati), vprašati (vpraševati), povprašati (povpraševati), poizvedeti (poizvedovati), zaslišati (zasliševati), (po)zanimati se o čem, glede česa: vita P. Sullae torqueatur Ci., Aeacus torquet umbras Iuv. sodniško zaslišuje, aliquem mero torquere H. pri vinu izpraševati. β) mučiti, trpinčiti, trapiti, vznemirjati, nadlegovati, težiti: libidines te torquent Ci., dolores torquent Ci., dies nocteque torqueor Ci., meritus (po pravici, kakor je zaslužil) torquetur ab auro O., stulti malorum memoriā torquentur Ci., exspectatione torqueor Ci., sollicitudine, poenitentiā, poenarum omnium exspectatione torquetur mens Q., sin animos suos in earum rerum, quae inveniri non poterant, inquisitione torquerent Lact., se torquet Pl. peha se, ubija se, torquerier (= torqueri) omni sollicitudine districtum H., torqueri amore H.; od tod s skladom glag. timendi: torqeor, ne bona senserit alter O. vznemirja me (misel) = bojim se, da … ; s quod: torqueor, quod discipulum optimae spei amisisti Plin. iun.; z ACI: necesse est torqueri tam iniqua praemia fortunam persolvere Sen. ph. — Od tod

1. adv. pt. pf. tortē zavito, zakrivljeno, upognjeno: Lucr.

2. subst. pt. pf.
a) tortum -ī, n mučilna vrv, vož, vožínec: artus torto distraham Pac. ap. Non.
b) torta -ae, f zvito pecivo, štruca, štručka, starejše kržič: torta panis Vulg.

Opomba: Sup. tudi torsum: Prisc.

vaciar (pres: -ío) izprazniti, iz-, od-liti; iztresti; (na)brusiti; temeljito preiskati; iz-, raz-liti se

vaciar una copita izprazniti kozarček, piti
vaciar el costal (fig) vse povedati, kar nam teži srce
vaciar en yeso odliti v mavcu
vaciarse izprazniti se
vaciarse (de) (fig) vse povedati, zablebetati se
vaciarse por la lengua (fig) dolg jezik imeti
vaciarse un ojo oko si izbiti
se le vació la sangre izkrvavel je

validate [vǽlideit] prehodni glagol
pravno proglasiti ali napraviti za pravnomočno, uzakoniti, legalizirati; potrditi; preiskati veljavnost (volilnih rezultatov itd.)

vet¹ [vet]

1. samostalnik
pogovorno (okrajšano za veterinary) veterinar

2. neprehodni glagol
biti veterinar
prehodni glagol
pregledati ali zdraviti (žival)
šaljivo preiskati srce in obisti

visitieren natančno preiskati; kontrolirati

доследовать dopolnilno preiskati

alambic [alɑ̃bik] masculin aparat za destiliranje; retorta

passer à l'alambic destilirati, figuré natančno preiskati

analyser [-ze] verbe transitif analizirati; razčleniti, razstaviti; preiskovati, preštudirati; kritično oceniti, preceniti; recenzirati (knjigo)

s'analyser analizirati svoja čustva
analyser la situation politique, une phrase analizirati politično situacijo, stavek
analyser un roman resumirati roman
analyser l'eau d'une source, les urines preiskati vodo studenca, urin

anatomie [anatɔmi] féminin anatomija, veda o ustroju telesa; raztelesenje; familier izoblikovanost, oblike telesa

anatomie humaine, animale, végétale človeška, živalska, rastlinska anatomija
(familier) elle a une belle anatomie je čednih oblik, čedne figure
pièce féminin d'anatomie anatomični preparat
faire l'anatomie raztelesiti; skrbno, natančno preiskati

assaggiare v. tr. (pres. assaggio)

1. pokusiti, pokušati:
assaggiare i pugni di qcn. pren. okusiti pesti nekoga, dobiti batine

2. poskusiti, preizkusiti:
assaggiare il terreno pren. preiskati teren

battre* [batr]

1. verbe transitif tolči, bíti, (na)tepsti; mlatiti, iztepati (preprogo), udarjati; kovati; pobiti; mešati (karte); raztepati (jajce)

battre le beurre mesti, delati surovo maslo
battre en brèche napraviti vrzel, luknjo (le mur v zidu); figuré napasti
battre le briquet prižgati vžigalnik
battre les buissons skušati kaj dobiti
battre la grosse caisse (figuré) delati reklamo
battre les cartes mešati karte
battre la campagne prehoditi in preiskati pokrajino, figuré imeti zmedene pojme, zmedeno govoriti
battre quelqu'un à coups de poing, de bâton, de pied (pre)tepsti koga s pestmi, s palico, obrcati koga
battre l'ennemi (à plate couture) (popolnoma) poraziti sovražnika
battre la flemme (figuré, familier) lenariti
battre les forêts, la région prehoditi in preiskati gozdove, pokrajino
battre la mesure udarjati, dajati takt
battre à mort do smrti pretepsti
battre monnaie kovati denar
battre les oreilles de quelqu'un na ušesa komu trobiti
battre le pavé pohajkovati, postopati
battre comme plâtre pošteno premlatiti
battre son plein biti na višku, v polnem razmahu
battre un record potolči rekord
battre la (ali en) retraite trobiti k umiku, umakniti se
battre la semelle topotati, udarjati ob tla z nogami (da bi si jih ogreli)
battre le (ali du) tambour udarjati na boben, bobnati
battre les vitres udarjati ob šipe (toča, dež)
il faut battre le fer pendant qu'il est chaud (proverbe) kuj železo, dokler je vroče

2. verbe intransitif trkati, udarjati, biti, loputati; teči (stroj)

battre des ailes plahutati (s krili)
battre de l'aile (figuré) biti bolan; biti slabo razpoložen, slabo iti (posli)
battre à coups réguliers enakomerno biti (ura, srce)
battre des œufs en neige raztepsti jajca v sneg
battre froid à quelqu'un komu hrbet obrniti, odbiti koga
battre des mains ploskati
battre des paupières mežikati
battre pavillon français pluti pod francosko zastavo
le cœur me bat srce mi močno bije
cette nouvelle me fit battre le cœur ob tej novici mi je začelo srce močneje biti
mes tempes battent v sencih mi kljuva
mes cils battent trepalnice mi trzajo

3.

se battre tepsti se, boriti se (avec, contre quelqu'un s kom, proti komu); pretepati se
prêt à se battre pripravljen za boj
se battre les flancs (figuré) zaman ali za majhen uspeh vse sile napenjati
je m'en bats l'œil (populaire) se požvižgam na to, to mi je vseeno
se battre à coups de poing obdelovati se s pestmi
se battre en duel dvobojevati se

cala ženski spol reženj, rezina, krhelj; zdravniška sonda

hacer cala preiskati, natančno opazovati

campagne [kɑ̃panj] féminin dežela, podeželje; odprto, ravno zemljišče, polje; militaire vojni pohod, vojna operacija; figuré ekspedicija; commerce kampanja, boj; sezona

à la campagne na deželi, na kmetih
en rase campagne na odprtem zemljišču; na kraju brez zavetja, na prostem
campagne électorale volilna kampanja, volilni boj
campagne de presse, de propagande časopisna, propagandna kampanja
campagne de publicité, publicitaire reklamna kampanja
artillerie féminin de campagne poljsko topništvo
maison féminin de campagne hiša na deželi
partie féminin de campagne izlet na deželo
travaux masculin pluriel de campagne poljska dela
vie féminin à la campagne življenje na deželi
battre la campagne prehoditi in preiskati vso pokrajino, figuré govoriti nesmisle
entrer en campagne začeti vojni pohod, vojno, figuré lotiti se kakega podjetja
être en campagne biti v teku; truditi se, prizadevati si
emmener quelqu'un à la campagne (familier, figuré) komu kaj natvesti
mettre en campagne spraviti v tek, na noge, začeti akcijo
se mettre en campagne stopiti v akcijo
faire campagne contre quelqu'un nastopiti proti komu
vivre à la campagne živeti na deželi, na kmetih

cargo moški spol tovor; nakladanje; teža; trgovina dolg; obtožba, obdolžitev; naloga, naročilo; dolžnost, obveznost; služba, dostojanstvo

cargo de conciencia pomisleki vesti
a cargo de v breme; pod poveljstvom ali nadzorstvom
cesar en el cargo prenehati s službo
desempeñar un cargo opravljati službo
hacer cargo a uno de a/c komu kaj pripisovati, očitati
hacerse cargo de a/c nekaj prevzeti; nekaj pretehtati, preiskati, razumeti
¡hazte cargo! le pomisli!
eso corre(va) de mi cargo to je moja stvar; za to bom že jaz sam poskrbel
tener a su cargo a/c skrbeti za kaj
cargos son cargas, cargo lleva carga čast (dostojanstvo) prinaša bremena

cognizance [kɔ́gnizəns] samostalnik
spozna(va)nje, doznava; znak; pristojnost, kompetenca

to take special cognizance natančno preiskati
to have cognizance of s.th. vedeti o čem
within one's cognizance v območju koga
to take cognizance of s.th. seznaniti se s čim, vzeti na znanje

covert² [kʌ́vət] samostalnik
zatočišče, zavetišče, skrivališče; goščava; pretveza; ptičje krovno pero

to draw a covert preiskati goščavo (pri lovu na lisico)

drag¹ [dræg]

1. prehodni glagol
vleči, (po)vlačiti; pretegniti
navtika orati (o sidru); branati; preiskovati dno, bagrati

2. neprehodni glagol
vleči se; biti dolgočasen, dolgočasiti

ameriško, pogovorno to drag one's feet namerno zavlačevati (delo)
to drag at oars naporno veslati
to drag a wretched life životariti
to drag a river preiskati rečno dno