Franja

overbold [óuvəbóuld] pridevnik
presmel; nesramen, preveč predrzen

prae-sūmō -ere -sūmpsī -sūmptum (prae in sūmere)

1. prej (si) vzeti (jemati), prej prevze(ma)ti: praesumptum diadema Cl.; occ.
a) prej zauži(va)ti: domi dapes O., praesumendo remedia munierat corpus T.
b) prej sne(ma)ti, prej (o)lupiti: pomorum quaedam … torrida praesumpto tegmine Cael.; metaf. prej uži(va)ti, prej (za)čutiti, prej storiti (delati), prej izvršiti (izvrševati), prej opraviti (opravljati), prej (po)rabiti, prej poseči (posegati) po čem: Vitellius fortunam principatūs inerti luxu praesumebat T., gaudium, laetitiam Plin. iun., supplicium in malos T., tempus sementibus Plin. čas prebi(ja)ti, tempus praesumitur Q. je prej porabljen, ingenium iudicio praesumitur Q. je močnejši kot razsodnost.

2. metaf.
a) prej si (za)misliti, vnaprej pomisliti (pomišljati), vnaprej razmisliti (razmišljati, razmišljevati), prej si predstaviti (predstavljati), predpostaviti (predpostavljati), prej si predočiti (predočevati), prej se zavesti (zavedati), domnevati, domišljati si, pričakovati: Sen. ph. idr., ut animo praesumpserat Val. Max., eo graviorem sub magno duce militiam Iust., populus fortunam utriusque praesumeret T., spe praesumite bellum V. predočujte si vojne upe, multa temere sperata atque praesumpta Aur. mnoge smele nade in domneve, praesumpta opinio Q. preusvojeno (vnaprej sprejeto, vnaprej izoblikovano) mnenje, predsodek, praesumpta suspicio Q. preusvojen (vnaprej izoblikovan) sum; z dvojnim acc.: se innocentem Ap.; z ACI: Val. Max., Aur. idr., praesumptum habeant, quotiens fugas et caedes iussit princeps, totiens grates deis actas T., praesumptum est … Icti. obstaja predsodek, da … ; v pass. z NCI: suspectus esse praesumitur, quod … Paul. (Dig.).
b) abs. (preveč) drzen biti, preveč drzniti se, predrzen biti, preveč si upati: in medio magnatorum non praesumas Vulg.

presume [prizjú:m]

1. prehodni glagol
domnevati, predpostavljati, sklepati (from iz)
dovoliti si kaj, predrzniti si, upati si (to do s.th. kaj narediti)

2. neprehodni glagol
biti predrzen; izkoristiti, zlorabiti (on, upon)

ignorance presumes where knowledge is timid nevednost je drzna, kjer se vednost obotavlja
to presume upon s.o. izkoristiti koga, preveč si dovoliti

proterviō -īre (protervus) nesramen biti, biti predrzen, predrzniti se (si): Ambr., Tert.

rabotada ženski spol udarec z repom; predrzen odgovor ali kretnja

dar rabotadas predrzno se obnašati

sgallettare v. intr. (pres. sgalletto) peteliniti se; biti predrzen, nesramen

stolidus 3, adv. -ē (gl. stultus)

1. omejen, neumen, nespameten, aboten, bebav, bebast, butast, teslast, zagoveden, brezumen, neumno predrzen, nesramen, brutalen, surov, grob: Pl., Ter., Q., Iust., Aur., Amm. idr., stolidum genus Aeacidarum Enn. ap. Ci., aures (sc. Midae) stolidae O., Lentulus perincertum stolidior an vanior S. fr., dux ipse inter stolidissimos ferocissimosque ad arma vocat L., o vatum stolidissime O., stolida fiducia, superbia L., audacia T., quippe qui … iuvenem … stolide ferocem viribus suis cerneret L., stolide tument pulmones Plin. čez mero, prekomerno.

2. metaf. neučinkovit, nedejaven, brez učinka, brez moči: alia stolida quodammodo Ci.

безбожный brezbožen, ateističen; nesramno predrzen, grozen;
безбожная ложь nesramna laž;
безбожные цены oderuške cene

дерзить (gov.) biti predrzen

наглеть postajati predrzen, nesramen

нахальничать biti predrzen, nesramen

обнаглеть postati predrzen

ahurissant, e [-sɑ̃, t] adjectif osupljiv, presenetljiv; čezmeren; škandalozen

nouvelle féminin ahurissante osupljiva novica
(familier) avoir un culot ahurissant biti čezmerno predrzen

aplomb [aplɔ̃] masculin navpičen položaj; uravnovešen položaj, ravnotežje; figuré samozavestnost, hladnokrvnost; nesramnost, predrznost

quel aplomb! kakšna nesramnost, predrznost!
il a de l'aplomb predrzen, nesramen je
le soleil tombe d'aplomb sončni žarki padajo navpično
d'aplomb v trdnem ravnotežju; navpično; pokončno
je ne me sens pas bien d'aplomb (familier) nisem prav pri moči
cela me remettra d'aplomb to me bo spet spravilo na noge
être bien d'aplomb sur ses jambes trdno stati na nogah
maintenir d'aplomb držati v ravnotežju
mettre d'aplomb spraviti v ravnotežje, uravnovesiti, pokonci postaviti

arrogantia (adrogantia) -ae, f (ar-, adrogāns) prevzetnost, ošabnost, oholost, (pre)oblastnost, (pre)drznost, brezobzirnost, domišljavost: huius adrogantiam pertinacia alterius aequabat L., sermo plenus adrogantiae Ci. preoblasten, predrzen, cum omnis adrogantia odiosa est, tum illa ingenii atque eloquentiae molestissima Ci., sibi tantam arrogantiam sumere C. navzeti se tolike predrznosti, arrogantiā uti C. oblasten, predrzen biti, adrogantiam et avaritiam exuere T., in adrogantiam compositus T.

atrever opogumiti

atreverse predrzniti se, predrzen postati, upati si

bold [bould] pridevnik (boldly prislov)
smel, drzen, srčen, neustrašen; podjeten; jasen, izrazit; strm

to make bold drzniti si
as bold as brass predrzen
bold face masten tisk
to put a bold face on s.th. ne se za kaj zmeniti
I beg (ali make) bold to say upam si trditi, prepričan sem

broad¹ [brɔ:d] pridevnik
širok, obsežen, (ob)širen, prostoren
figurativno brez predsodkov, širokogruden, svobodomiseln; glaven, osnoven; jasen; splošen; biten; surov, nespodoben

in broad daylight pri belem dnevu
it's as broad as it is long oba razloga sta enako tehtna, eno ni nič boljše od drugega
ameriško, pogovorno broad place in the road mestece
britanska angleščina, pogovorno broad mob goljufivi kvartopirci
broad hint migljaj s kolom
broad stare predrzen pogled
broad views strpni nazori

cheek¹ [či:k] samostalnik
lice, obraz
pogovorno predrznost, nesramnost
množina, tehnično stranski deli raznih strojev

cheek by jowl tesno skupaj, zelo zaupno
none of your cheek! ne bodi tako predrzen!
hollow cheeked upadlih lic
with one's tongue in one's cheek neodkritosrčno; hudomušen
pogovorno to one's own cheek vse samo zase

conscience [kɔ́nšəns] samostalnik
vest

in conscience v resnici
in all conscience gotovo
upon my conscience! častna beseda!
to have the conscience to biti tako predrzen, da
conscience money denar, plačan, ker nas peče vest (npr. zaradi utaje davkov)
freedom of conscience svoboda verskega prepričanja
to get off one's conscience olajšati si vest
with a safe conscience mirne duše
his conscience smote him, he had qualms of conscience, he was conscience-stricken vest ga je pekla
out of all conscience nesramno
clear (ali good) conscience čista vest
guilty (ali bad) conscience slaba vest
to steel one's conscience to s.th. zatisniti oči pred čim