Franja

αἰτία, ion. ίη, ἡ 1. vzrok, razlog, povod, pretveza, izgovor. 2. obdolžitev, očitek, krivda, obtožba, (za)tožba, pritožba (Tuk. l, 69; opp. κατηγορία); αἰτίαν ἔχω a) imam vzrok; b) kriv sem, okrivljen (zatožen) sem, očita se mi; ἐν αἰτίᾳ ἔχω (τίθημι itd.) obdolžim; αἰτίαν ὑπέχω vzamem krivdo na se; αἰτία ἔχει με očita se mi, ἐν αἰτίᾳ εἰμί dolžijo me, αἰτίας λαμβάνω nakopljem si očitanje, αἰτίαν παρέχω dam povod (priliko) k obdolžitvi.

ἀρχή, ἡ (ἄρχω) 1. začetek, početek, rojstvo, izvir, povod, vzrok; konec πεισμάτων; ἐξ ἀρχῆς s početka, od kraja, od nekdaj, prvotno, iznova; (τὴν) ἀρχήν = κατ' ἀρχάς glede na začetek, v začetku, izprva, nalašč, najprej; ἀρχὴν οὐ sploh ne, nikakor ne. 2. gospostvo, vlada, oblast; αἱ ἀρχαί gosposka, ἀρχὴν ἄρχω opravljam (državno) službo, ἡ τοῦ παντὸς ἀρχή vrhovno poveljstvo. 3. vladavina, država, ozemlje.

ἀρχ-ηγέτης, ὁ, ἀρχ-ηγέτις, fem. ιδος, ἡ ἀρχ-ηγός 2 (ἡγέομαι) kdor kaj povzročuje (daje povod), knežji; subst. ὁ 1. ustanovnik, početnik (rodu). 2. vladar, knez. 3. početnik, praded, povzročitelj; κακῶν prerok nesreče.

ἄρχω [Et. srvn. regen, moleti; prv. pom. ἄρχω = biti nad kom, vladati. – Obl. fut. ἄρξω, aor. ἦρξα, pf. ἦρχα, pass. pf. ἦργμαι, aor. ἤρχθην, fut. ἀρχθήσομαι in ἀρξομαι, adi. verb. ἀρκτέον]. I. act. sem prvi, sem spredaj 1. po prostoru in času: a) hodim, grem pred kom, abs., τινί, ἐν τοῖσι med njimi, τινὶ ὁδόν peljem koga po potu, kažem komu pot, tudi ὁδοῖο, κατὰ κέλευθα; λυπηρόν τι ἄρχω prvi razžalim; b) začnem τινός, τοῦ διαβαίνειν prvi grem črez kaj, τοῖσι μύθων med njimi govor, τοῦ λόγου začnem razgovor, δαιτός pripravim obed; s pt. ἦρχε κιών začel je iti, χαλεπαίνων začel je prepir; z inf. ἦρχε νέεσθαι začel je odhajati, μάχεσθαι peljal jih je v boj; c) sem povod, vzrok, povzročim kaj τὸ δῶρον ἦρξε τῶν κακῶν, ἀνομίας ἦρξε τὸ νόσημα. 2. po dostojanstvu in ugledu: sem na čelu, nadkriljujem, vladam, (aor. zavladam), zapovedujem, gospodujem, vodim, sem arhont; ἄρξας Συρίας prvi namestnik Sirije, ἀρχὴν ἄρχω opravljam državno službo; pren. imam v svoji oblasti, gospodujem nad čim γαστρός, ἡδονῶν. II. pass. dam se vladati, ubogam, sem pokoren; ὁ ἀρχόμενος podložnik, ὁ ἀρξόμενος bodoči podložnik. III. med. 1. začnem, pričnem, primem za kaj, poizkusim (ἀπό) τινος, τοῦ λόγου, μύθων, ἔκ τινος izviram kje, πάντων μελέων vzamem najprej za bogove od vseh udov kose, s pt. ἐπιμελόμενος začnem skrbeti, ἤρξατο δακρύσας najprej je zajokal (potem pa se je nasmejal), z inf. λέγειν začnem govoriti, pt. ἀρχόμενος s početka, v začetku, ἀρξάμενος ἐκ παίδων od mladih let (nog). 2. intr. začenjam se ἀρχομένου χειμῶνος.

ἀφ-ορμή, ἠ 1. izhodišče, zavetje, pribežališče, opirališče, oporišče. 2. a) povod, vzrok, prilika, priložnost NT; b) glavnica, sredstvo, snov (govora) ἀφορμὴ ἔργων nabava sredstev; ἀφορμὴ εἰς τὸν βίον sredstvo za življenje, ἀφορμὴ παισίν živež za otroke.

δάκρῡμα, ατος, τό poet. solza, povod za solze, δ. πέμπω pošiljam žalost.

δείκνῡμι, δεικνύω [Et. kor. deik', kazati; lat. dīco iz deico, index, kazavec; iudex iz ious-dic-s, nem. zeigen, got. -teihan, gršk. δίκη. – Obl. fut. δείξω, aor. ἔδειξα, pf. δέδειχα, pass. pf. δέδειγμαι, aor. ἐδείχθην, fut. δειχθήσομαι, adi. verb. δεικτέον; med. δείξομαι, ἐδειξάμην; ion. δέξω, ἔδεξα, δέδεγμαι, ἐδέχθην]. 1. kažem τινί τι, εἴς τινα na koga, spravljam na dan, ustvarjam, napravljam koga za kaj τινά τι; Ἄρη dam povod za vojsko. 2. dokazujem, razlagam, poučujem, naznanjam, povem τὸν κτανόντα, s ὅτι, ὡς, εἰ; s pt. ἔδειξαν τῇ ἀνδρείᾳ περιγενόμενοι dokazali so, da so močnejši, δέδεικται dokazano je, popolnoma jasno je. 3. med. kažem (Il. 23, 701).

διάφορος 2 1. (δια-φέρω) a) različen, πολλά v mnogih stvareh, raznovrsten; b) odličen, izvrsten, τινός pred kom. 2. (δια-φέρομαι) različnega mišljenja, nesložen, sovražen; subst. ὁ διάφορος sovražnik, nasprotnik; τὸ διάφορον in pl. 1. razlika. 2. povod za razpor, razpor, nesloga, prepir. 3. korist, dobiček. – adv. διαφόρως različno.

ἐν-δίδωμι 1. trans. a) dam v roko, izročim, predam, prepustim, nudim, τριβήν dam čas za premislek, τινί τι komu kaj, πράγματα, πόλιν τινί; pren. izdam, ἐμαυτόν τινι izročim, zaupam se komu; b) povzročim, dam povod za kaj σπασμόν, πρόφασιν, ἀφορμὰς διαβολῆς; καιρόν dam priliko; c) kažem δικαιοσύνην, οὐδὲν μαλακόν ne kažem nobene popustljivosti; d) popuščam, οὐδέν na noben način se nočem vdati; dopustim, dovolim ὅσον ἐνέδωκαν αἱ μοῖραι, priznam ὁτιοῦν; e) τόνον ubiram. 2. intr. a) nagibljem, prepustim, vdam se τινί, πρός τι, οἴκτῳ usmiljenje me premaga, storim kaj iz usmiljenja; b) umaknem se, podvržem se (o vojski); c) izlivam se (o reki).

ἐνδόσιμον, τό (ἐν-δίδωμι) povod, prilika, ἐνδόσιμον παρέχω εἴς τι ponujam (dajem) roko v spravo.

ἔχθος, ους, τό ἔχθρα, ἡ, ion. -ρη mržnja, sovražno mišljenje, sovraštvo, τινός koga in proti komu = πρός, εἴς τινα; pl. povod sovraštva; τῷ ἔχθει, κατ' ἔχθος τινός iz sovraštva do koga; ἔχθος ἐχθαίρω gojim (smrtno) sovraštvo, sovražim, ἔχθραν συμβάλλω nakopljem si sovraštvo, sprem se; εἰς ἔχθραν ἔρχομαι skregam se, sprem se s kom; καθίστημί τινα εἰς ἔχθραν τινί zasovražim koga komu; πρὸς ἔχθραν ποιοῦμαι λόγον govorim iz sovraštva.

ἔχω [Et. iz σέχω, seg'hō, gršk. še Ἕκτωρ, nem. Sieg. – Obl. impf. εἶχον, fut. ἕξω, -ομαι, σχήσω, -ομαι, aor. ἔσχον (σχῶ, σχοίην in σχοῖμι, σχές, σχεῖν, σχών); med. ἐσχόμην, pf. ἔσχηκα, ἔσχημαι, adi. verb. ἀν-εκτός, -εκτέος, ἀνασχετός; vzpor. obl. ἴσχω; ep. pr. cj. 2. sg. ἔχῃσθα, 3. sg. ἔχῃσι, inf. ἐχέμεν, impf. tudi ἔχον, -όμην, iter. ἔχεσκον, fut. inf. ἑξέμεν, aor. inf. σχέμεν; med. ind. σχέτο, opt. 3. pl. σχοίατο; act. aor. (tudi poet.) ἔσχεθον, σχέθον, inf. σχεθέειν, pf. (συν)όχωκα, plpf. pass. 3. pl. (ἐπ) ώχατο]. A act. I. trans. 1. držim, grabim, nosim, prijemljem, imam v rokah, κάρη ὑψοῦ držim kvišku, ὄπιθεν zapognem, ἀσπίδα πρόσθε držim ščit pred seboj, ἀμφὶς (οὐρανόν) držim narazen, ločim, ζυγὸν ἀμφίς nosim jarem, λόφον ὑπὸ ζυγῷ držim (mirno) tilnik pod jarmom, τὶ χειρί, χερσί, διὰ χειρός, ἐν, μετὰ χερσί imam v rokah, τινὰ χειρός (ποδός) držim, zgrabim koga za roko (nogo), ἧπαρ držim skupaj, εὐεργεσίαι αὐτοὺς εἶχον vezale so jih dobrote. 2. posedujem, imam (v posesti) θρόνους, οἱ ἔχοντες bogataši, ἔχω bogat sem, οὐκ ἔχω ubog sem NT, τινά τι imam koga za kaj NT, τινὰ γυναῖκα imam za ženo; τοῦ θυγάτηρ ἔχεθ' Ἕκτορι njegova hči je bila H. žena; imam v svoji oblasti, sprejmem, osvojim, polastim se τὰ ἄκρα, dosežem, dobim τροφήν; pass. ἔχομαι sem ujet, stanujem v πόλιν, οὐρανόν, sedim na χῶρον; vladam σκῆπτρα; oskrbujem, čuvam, upravljam κῆπον, κίονας, obdelujem πατρώια ἔργα, ἐν γαστρὶ ἔχω sem noseča NT. 3. imam na sebi, nosim (obleko, orožje, opravo), imam ἔχω τι περὶ κεφαλῇ. 4. imam v sebi, obsegam, τὸ χωρίον πόλιν οὐκ εἶχε, objemam; a) αἴθρη ἔχει κορυφήν čist zrak obkroža vrh, φρένες ἧπαρ obdajajo, κλέος μιν ἔχει na glasu je, slava se razširja o njem, φάτις με ἔχει govori se o meni; σὲ οἶνος ἔχει φρένας vino te je prevzelo, ἀγνοία μ' ἔχει ne razumem; b) v zvezi s subst. opisuje ἔχω glagole, ki so s subst. sorodni: αἰτίαν sem kriv, dajem povod, imam povod, ἄλγεα trpim nezgode, boli me, ἀνάγκην sem prisiljen, τὴν αἴσθησιν opažen sem, θαῦμα začudim se, θήραν lovim, φυλακάς stražim, σύνεσιν sem razumen, pameten; slično αἰσχύνην, ἐπιθυμίαν, ἐρευνάν, ἐλπίδα, ἔγκλημα, βλάβην, καναχήν, ἡσυχίαν, οἶκτον, ὕβριν itd.; ἐν αἰσχύνῃ δεινῶς ἔχω zelo se sramujem, δι' ὀργῆς (ἐν ὀργῇ) ἔχω srdim se, jezim se; ὄκνος με ἔχει bojim se, πλέον ἔχω sem na boljšem, μεῖον ἔχω sem prikrajšan; c) z inf. ali zavisnim vprašanjem morem, znam, razumem, ἔχω πλέειν morem veslati, πόλλ' ἂν λέγειν ἔχοιμι mnogo bi lahko govoril; ἐξ οἵων ἔχω, αἰτῶ kolikor morem, οὐκ ἔχω τί φῶ ne vem, kaj naj rečem, τὰ ἐπιτήδεια οὐκ εἶχον ὁπόθεν λαμβάνοιεν niso vedeli, odkod …, τέχνην razumem, znam, ἱκανῶς ἔχομεν τοῦτο, ὅτι dobro vemo, da …, οἱ τὰς τέχνας ἔχοντες umetniki; οὐκ ἔχω ἀποδοῦναι ne morem plačati NT, τινά τι poznam koga kot, τὶ ἄμεινον znam kaj bolje. 5. imam pri sebi (kot gosta), prinašam (s seboj), ὠδῖνας povzročujem bolečine, slično ἔχω ἀγανάκτησιν, αἰσχύνην povzročujem nejevoljo, sramoto, ὄψιν nudim pogled, βοήν glasim se, oglašam se, τιμωρίας donašam kazen, προσόδους donašam dohodke. 6. čvrsto držim, zadržim pri sebi (retineo), obdržim, ščitim, branim ἀλόχους; γνώμην, θυμὸν ἔχω obračam svojo pozornost na kaj, νῷ ἔχω spominjam se; v pass. trpim kaj, zadene me kaj, obide me, ἐν κακοῖς ἔχομαι sem v nesreči, (ἐν) ἀνάγκῃ v sili sem, prisiljen sem, ἀγρυπνίῃσι ne morem spati, νίκης πείρατ' ἔχονται ἐν ἀθανάτοισιν θεοῖσιν odločitev zmage imajo nesmrtni bogovi v rokah, ἔντεα ἔχονται μετὰ Τρώεσσιν je v rokah Trojancev. 7. zadržujem, oviram, ustavljam, krotim, ἑταίρους παρὰ νηυσὶν, ἵππους, δάκρυον, ὕβριν, τινά τινος odvračam koga od česa, τῶν μακρῶν γόων, τοῦ μὴ καταδῦναι, zabranim komu kaj storiti τὸν Σπαρτιάτην μὴ ἐξιέναι, ὀδύνας odpravim, preženem, κῦμα pomirim. 8. vodim, obračam, podim, jadram, krmim, krenem proti Πύλονδε, vozim se, ὄμμα obračam oči kam, νέες ἔσχον ἔς τι ladje so plule proti, tudi τῇ Δήλῳ. 9. pt. ἔχων a) pogosto = 's, z'; ἀπέστειλαν αὐτὸν ναῦς ἔχοντα z ladjami, ἥκω ἔχων prihajam s čim, ἵππον ἔχων na konju, ἔχων Ἀκρόπολιν kot poveljnik A.; tako zlasti pri glagolih premikanja; b) označuje stanje kot trajno: φλυαρεῖς ἔχων vedno klepečeš, govoričiš; c) opisovalno stoji pri ἐστί: ἔστι δὲ (οὐχ) οὕτως ἔχον (= οὐχ οὕτως ἔχει ni tako). II. intr. 1. sem, a) z adv. nahajam se, vedem se, sem v gotovih razmerah; εὖ (κακῶς) ἔχω dobro (slabo) se počutim, κακῶς ἔχω sem bolan, šibek NT, εὖ ἔχει dobro je, ἀπείρως ἔχω nevešč sem v čem, εὐνοικῶς ἔχω τινί naklonjen sem komu, ἀθύμως ἔχω pogum mi upada, ἐσχάτως ἔχω umiram NT, κομψότερον ἔσχε odleglo mu je NT, τὸ νῦν ἔχον za sedaj NT, σῖγα (σιγῇ) ἔχω molčim, ὅρκος ὧδε ἔχει prisega se glasi tako, je tale; ὥσπερ εἶχεν kakor je bil, nemudoma, ročno; καλῶς ἔχει dobro uspeva, stoji, v redu je, (τοῖς θεοῖς) pristoji, εἴη καλῶς ἔχον kazalo bi, οὕτως ἔχει tako je, οὕτως ἐχόντων τῶν πραγμάτων v takih razmerah, potemtakem, ὡς ποδῶν εἶχον kolikor so jih nesle noge, οὕτως ἔχω περί τινος tako mislim o čem, ἐπ' ἴσης ἔχει je v ravnotežju, je enako; ἀμφί τι ἔχω bavim, ukvarjam se s čim; ἔχω ταῖς διανοίαις mislim, ἀναγκαίως ἔχει mora biti, potreba je, ὡς ὀργῆς ἔχω kakor sem jezen, v svoji jezi; εὖ σώματος ἔχει njegovo telo je v dobrem stanju, zdrav (krepek) je, καλῶς ἔχει μοι za mene je lepo, ὡς εἶχε τάχους kar je najhitreje mogel, ὅκως ἂν ἔχωμεν v stanju, v katerem se ravno nahajamo, Θηβαίων ἡμῖν ἐχόντων ὡς ἔχουσιν ker so že Tebanci takega mišljenja; διὰ φυλακῆς ἔχω sem oprezen; b) s pt. aor. ali pf. poudarja obenem dejanje in stanje: γήμας ἔχεις oženil si se z njo in jo imaš za ženo, θαυμάσας ἔχω (začudil sem se in) se (še) čudim, ἔχομεν ἀνηρπακότες ugrabili smo in imamo; slično ἔχω ταρβήσας, ἀτιμάσας, προτίσας itd.; ἀποκληΐσας ἔχω imam pod ključem. 2. (ob)držim se, vztrajam, trdno stojim, štrlim, molim kvišku κίονες, ὀστέον, ἔχω κατὰ χώραν ostanem, σχές οὗπερ εἶ ostani, kjer si, ἔχ' ἠρέμα miruj, ἔχε δή počakaj, ἔχε νῦν dobro, nu. 3. razprostiram se, raztezam se, merim na, segam do česa, držim, vodim proti ὁδὸς ἔχει πρός τι, εἰς Κόρινθον, ἔγχος ἔσχεν δι' ὤμου je prodrla skozi ramo, ὁ χρησμὸς εἰς Πέρσας ἔχει meri, se nanaša na Perzijane, τὰ ἐς Ὅμηρον ἔχοντα kar se tiče Homera, ἔχει τι εἴς τινα nekaj ima svojo ost proti komu. 4. a) vzdržim se πολέμου; b) deležen sem, zavisim od česa μαντικῆς τέχνης. B med. in pass. I. 1. držim sebi, ἀσπίδα πρόσθε držim pred seboj, ἄντα παρειάων držim si pred licem, σάκος ἀπὸ ἕο držim od sebe, odvračam, χεῖρας odvračam, vzdržujem. 2. a) držim se, obdržim se, trdno stojim, vztrajam κρατερῶς, Ἕκτορος μένος, στῆ ἄντα σχομένη stopila mu je (pogumno) nasproti, stala je nepremično, πέτρης držim se skale, τινός držim se koga, zapleten sem v kaj; λόγου vedno govorim, ne neham govoriti, λόγων držim se razlogov, τῆς αὐτῆς γνώμης ostanem pri istem mnenju, ἐπωνυμιέων ἀμφοτέρων deležen sem obeh imen, ἔργου, πολέμου, μάχης začenjam delo, boj, lotim se dela, boja, bitke, σωτηρίας marljivo delam, se trudim za rešitev, ἔσχεο zdrži se, obvladaj se; b) držim se česa, zavisim od, dotikam se česa, mejim na, mejaš sem komu τινός, ὁ ἐχόμενος ki je zraven, sosednji, bližnji, τὰ ἐχόμενα τῆς σωτηρίας kar vodi k zveličanju, zveličaven NT, οἱ ἐχόμενοι sosedje, τὸ ἐχόμενον sledeče, τοῦ ἐχομένου ἔτους v naslednjem letu, τὰ τῶν ὀνείρων ἐχόμενα kar spada k sanjam = τὰ ὀνείρατα, ἃ διδασκάλων ἔχεται, kar se tiče učiteljev, σέο ἕξεται na tebi bo, od tebe bo odvisno; c) obtičim ἔγχος ἐν ῥινῷ, φωνή ἔσχετο glas je obtičal v grlu. 3. vzdržim se česa, odneham, odstopim od česa, dam se ovirati (odvrniti) od česa, δρόμου ἔχομαι ustavljam vožnjo, τιμωρίης vzdržim se pomoči, ne pomagam, κακολογίης vzdržim se opravljanja; σχέο stoj, miruj, tiho. 4. a) zadene, obide, obvlada me kaj, συμφορῇ zadela me je nesreča, κηληθμῷ ἔσχοντο zamaknjeni so ga poslušali, ἐν ἀπορίῃσι sem v zadregi, ἐν κακοῖς sem v nesreči (gl. A. I. 6); b) prenašam, trpim kaj οὐκ ἂν ἐσχόμην τὸ μὴ ἀποκλεῖσαι.

κατάμεμψις, εως, ἡ graja, očitanje, tožba, κατάμεμψιν ἔχω τινί dajem komu povod za pritožbo, κατάμεμψις σφῶν αὐτῶν ἦν očitanje, obtožba samega sebe, sami so se obtoževali.

κῦρος, ους, τό (κυέω) 1. oblast, moč, vpliv. 2. odločitev, odločba, ugled, κῦρος ἔχω τινός imam odločitev, odločilen vpliv. 3. povod, vzrok ἡμέρα πολλῶν καλῶν; potrditev, ἔχει τάδε κῦρος vse to je potrjeno.

νεῖκος, ους, τό [Et. kor. neiq, oštevati] ep. poet. ion. 1. prepir, pravda (pred sodiščem), nesloga, razpor, psovka; psovanje. 2. boj, bitka. 3. povod(vzrok) prepira.

παρ-έχω, παρ-ίσχω [gl. ἔχω; ep. aor. inf. παρασχέμεν, adi. verb. παρεκτέον] I. act. 1. imam pripravljeno, pri rokah: a) nudim, ponujam, molim, nastavljam σιαγόνα NT, podarjujem, podeljujem, dajem, priskrbujem ἱερήια, δῶρα, σῖτον, τροφήν; ἡσυχίαν mirujem NT, σιγήν molčim, τύχην ustvarim, pripravim srečo; b) izročam, prepuščam τὴν ψυχὴν θεραπεύειν, ἀγωνίζεσθαι bojno polje, λόγον τινί postanem predmet razgovora; c) povzročujem, κόπους delam skrbi NT, dajem povod k čemu, αἴσθησιν vzbujam pozornost, πράγματα delam težave, nadlegujem, ζητήσεις napravljam, ἔρευναν poizvedujem, φόβον pripravljam v strah, strašim; d) kažem, iz-, dokazujem εὔνοιαν, χάριν, φρενὶ χάριν ustrezam; e) naredim koga za kaj γῆν ἄσυλον, τινὰ βέλτιστον, τινὰ ταπεινόν delam ponižnega, ponižujem; f) dam priliko za kaj ἐρωτᾶν. 2. a) ἐμαυτόν kažem se, vedem (obnašam) se, ponujam se, ἐν φανερῷ izkažem se javno, ἄνδρα kažem se vrlega moža, εὐπειθῆ kažem se poslušnega: z inf. dopustim, dovolim; ἐμαυτὸν διαφθαρῆναί τινι pustim, dam se pogubiti (uničiti), τινὶ κρῖναι (εἰς κρίσιν) podvržem se njegovi razsodbi; pron. refl. se včasih izpusti Pl. Prot. 384 a, Her. 9, 17, Sof. Aj. 1145; b) impers. παρέχει τινί nudi se prilika, mogoče je, sme se, παρέχον ker se sme, ker je (bila) prilika (ugoden čas), slično παρασχόν. II. med. 1. ponujam se, dajem iz lastnega (premoženja), iz svoje volje νέας, μάρτυρα pokličem (navedem) za pričo, πᾶσαν προθυμίην kažem komu popolno vdanost, τινὰ ζῶντα nudim komu življenje, τεκμήριον navajam za dokaz, κροκοδείλους imam (v sebi), εὔνοιαν kažem. 2. a) imenujem (naredim) koga (iz svoje srede) za kaj τινὰ ἄρχοντα, ἀρχαιότατον ἔθνος smatramo se za najstarejši narod; b) pridobim (priskrbim) si kaj, naredim (si) za kaj τούτους πιστούς, τοὺς ἄνδρας ἀβλαβεῖς, πειθομένους τοὺς στρατιώτας napravim (si) vojake pokorne. 3. ponujam, nudim, obetam kaj ἀψευδέα μαντήια, τὸ εὐπρεπὲς τῆς δίκης ponudim (predlagam) sodnijsko razsodbo, τίνα ὠφέλειαν παρέξεται ὁμιλία kakšno korist bo donašala?

πηγή, ἡ, dor. παγά 1. vrelec, (iz)vir, studenec, potok (solz), reka. 2. izvir, vzrok, povod κακῶν.

πνεῦμα, ατος, τό (πνέω) 1. a) dih, piš, pihanje; b) zrak, sapa, (za plovbo ugoden) veter, ἀνέμων piš viharjev; pren. πνεῦμα συμφορᾶς povod za zlonosno dejanje; c) vonj; d) zvok, glas, glasbeno orodje. 2. a) dih(ljaj), dihanje, dušek, življenje, duh, duša NT; ὦ θεῖον ὀδμῆς πνεῦμα nebeški vonj pihlja okrog mene; b) duh, hudobni duh, τὸ ἅγιον sveti Duh, angel NT. 3. plamen (ognja).

πρόσκομμα, ατος, τό (προσ-κόπτω) NT spotika(nje), pohujšanje, spotikljaj; zapeljevanje, povod k grehu, pregrešek, prestopek.

πρόφασις¹, εως, ἡ (προ-φαίνω) 1. namišljen vzrok, izgovor, ovinek, pretveza, opraviče(va)nje; videz, ἐπὶ, ἀπὸ προφάσεως, πρόφασιν, προφάσει, ἐν προφάσει, διὰ, κατὰ πρόφασιν pod pretvezo, na videz, baje, po (njegovih) besedah, češ. 2. resničen razlog, vzrok, povod, prilika, namen, τινός za kaj; z inf., ὥστε, ὡς; προφάσεις ἔχω imam vzrok, ἀπ' οὐδεμιᾶς προφάσεως brez vsakega vzroka.