Franja

grandsire [grǽn(d)saiə] samostalnik
(pra)ded, prednik; poseben način zvonjenja

grùšavina ž
1. zmleziva, colostrum
2. na poseben način preparirano ovčje mleko
3. vrsta jedi (mleko in jajca)
4. zmrcvarjeno meso: skoči te obali kamenje na ranjene i mrtve, učini se strašna grušavina

half-nelson [há:fnelsən] samostalnik
šport poseben prijem pri rokoborbi

to get a half-nelson on dobiti v oblast

hipe [háip]

1. samostalnik
šport poseben prijem v rokoborbi, ki spravi nasprotnika na kolena

2. prehodni glagol
spraviti na kolena

insistir siliti (en k), vztrajati (en pri, na), poseben poudarek dajati, pritiskati za

insistir sobre el pago pritiskati za plačilo
insisto en que no es verdad vztrajam pri tem, da to ni res

kòndīr -íra m (gr. kántharos)
1. vrč: zlatni kondir i kristalne čaše
2. dial. poseben način rezi na trti, da bolje rodi

mediocris -e (medius)

1. srednji = srednje mere, srednje velik, vmesen, neznaten, majhen: cochleae minutae, maximae, mediocres Varr., statura, praemium non m. Suet., latitudo, spatium, copiae C., castellum S., usus est familia, si utilitate iudicandum est, optima, si forma (po videzu, na oko), vix mediocri N.

2. (časovno) vmesen = srednje dolg: syllabae longae et breves et mediocres Gell.

3. metaf.
a) (glede na stan) srednji, nizek, navaden, nizkega stanu, nizkega rodu, nepomemben, neznaten: vir Iust., homo Aug.; subst. m mediocrēs -ium, m ljudje (možje) nizkega stanu: neque licentia gladiorum in mediocres saevitum, sed excelsissimi quoque atque eminentissimi civitatis viri variis suppliciorum generibus adfecti Vell., etenim cum mediocribus multis et aut nulla aut humili aliqua arte praeditis gravatim civitatem in Graecia homines impertiebant Ci.
b) (glede na (notranje) lastnosti) srednji, srednje mere, povprečen, neznaten, (prav) nič poseben, (precej) navaden, (precej) običajen, nepomemben, neimeniten, nevažen, malovažen: Pl., O., orator, homines Ci., poëta H., eloquentia, amicitia, laus, ingenium, malum, artes, studia vel officia Ci., queri mediocris animi est C. znak malodušnosti; litota: non mediocris C., Ci., N. ne navaden = velik, precejšnji; subst. n. pl.: mediocria gerere S. opravljati nepomembne stvari.
c) (glede na želje, teženje) zmeren, z malim zadovoljen: viri S., Iugurthae non mediocris animus S. visoko segajoč, visoko mereč, numquam mediocria … studia Iust. — Adv. mediocriter

1. srednje, neznatno, malo, (le) nekoliko, (le) nekaj: nemo m. doctus Ci., corpus m. aegrum Ci., ne m. quidem disertus Ci., in aliquā re m. versatum esse Ci., non m. omnium mentes perturbare C.

2. zmerno, mirno, hladnokrvno: aliquid non m. ferre Ci., hoc vellem mediocrius Ci. ne tako silno (živo, zelo).

Opomba: Pri pesnikih je o pozicijsko dolg: mediócris. Nom. sg. m. mediocer Prisc.; star. nom. pl. mediocreis Varr.

Nebenbestimmung, die, stransko/dodatno določilo; in Verträgen: poseben dogovor

neòsobit -a -o ne poseben

òšce òšca (òšceta) s
1. očesce: u samome ošcu drveta se načini uska cjepotina
2. dial. šipica
3. na poseben način pripravljena zanka za lovljenje ptic

papazjànija ž (t. papas jahnisi, gr. , perz.)
1. na poseben način pripravljeno kuhano meso s peteršiljem, čebulo in oljem
2. ekspr. zmeda, zmešnjava: sve što sam dosad učio bila je neka papazjanija

paraverēdus -ī, m (hibrid. iz gr. παρά in verēdus) stranski konj, tj. poštni konj ob posebnih primerih, poseben poštni konj: Cass., pozni Icti.

pecūlium -iī, n (pecu)

1. sprva premoženje v živini (pecu) (od tod tudi pecūnia): Ulp. (Dig.), potem sploh premoženje, imetje, imovina, last(nina): cupiditas peculii Ci., animos cura peculi … imbuit V.

2. occ. (od skupnega premoženja ločena) zasebna lastnina (imovina), zasebno imetje (premoženje)
a) očeta (hišnega gospodarja), njegov (za razne potrebe) prihranjeni denar, prihranki („beli penezi za črne dni“): Sen. ph., Dig.
b) matere (hišne gospodarice), njena osebna lastnina, njeno zasebno imetje, ki ni vezano na doto: Suet., Dig.
c) sina (mladega gospodarja), ki si je lastnino oz. premoženje pridobil kot vojak (peculium castrense) ali mu jo je dodelil oče (profecticum) ali jo je podedoval po materi (adventicium): Pl., H., Paul., Dig., pater peculium filii Cereri consecravit L.
d) sužnja, njegov (s postranskim delom prisluženi in) prihranjeni denar, prihranek, s katerim se je lahko odkupil: Varr., Ci., Sen. ph., nec spes libertatis erat nec cura peculi V.

3. metaf.
a) prihranek, šalj. = poseben (pis(m)en) dodatek: Sen. ph.
b) zasebna imovina v obscenem pomenu = penis: Petr., Lamp.

pitch⁴ [pič]

1. prehodni glagol
postaviti (tabor, šotor, stojnico); zabiti, zasaditi (kole itd.); metati, vreči, zalučati (žogo, kovance itd.); naložiti (seno z vilami); postaviti v bojni red; določiti (po višini, vrednosti); (govor itd.) uglasiti, prilagoditi (on čemu)
izraziti na poseben način, s posebnim stilom
glasba uglasiti (glasbilo), intonirati (pesem)
šport meriti na cilj, zamahniti
figurativno usmeriti (misli toward k)
nasuti (cesto), tlakovati, asfaltirati; določiti adut (pri začetku igre); ponuditi, razstaviti, hvaliti blago
sleng pripovedovati, izblebetati

2. neprehodni glagol
pasti kakor dolg in širok
navtika zibati se (ladja)
šport podati žogo metalcu, metati; nagniti se (streha); utaboriti se

pitched battle naprej pripravljena in brezobzirna borba
to pitch the fork pripovedovati ganljive zgodbe
to go a pitching prevračati kozolce
to pitch too high previsoko meriti
to pitch the voice high visoko zapeti
his voice was well pitched njegov glas je bil dobro uglašen
to pitch it strong močno pretiravati
to pitch a story pripovedovati laži, debele tvesti, izmisliti si zgodbo
to pitch a tent postaviti šotor
figurativno to pitch one's tent naseliti se
to pitch a yarn debele tvesti, pripovedovati neverjetno zgodbo

plēbēius 3 (plēbs)

1. iz navadnega (preprostega, revnega) ljudstva, drhali (gen.), sodrge (gen.), plebejski: T., Iuv. idr., homo, familiae Ci., consul, leges, virgo, magistratus, caenum, aedilitas, certamina L., Pudicitia (pooseb.) L., ludi plebeii L. plebejske igre, ki so jih v Rimu vsako leto prirejali plebejski edili, chorus O., stirps Stat.; subst.
a) plēbēius -ī, m, (naspr. patricius), pl. plēbēiī in plebēī (naspr. patricii, patres) neplemenitnik, neplemič, neplemenitaš, plebejec: Petr., palam muttire plebeio piaculum est Enn., pauperem plebeium atque proletarium Ca., cum his plebeios esse coniunctos Ci., adoptatum patricium a plebeio Ci. ep., rogationem tulit … ut plebeii magistratus fierent L., ut e plebeiis pateret summus honos L., dummodo ne quis in plebeio operis publici poenam … excedat Ulp. (Dig.).
b) plēbēia -ae, f neplemenitnica, neplemkinja, neplemenitašinja, plebejka (naspr. patricia): si plebeiam patricius duxerit L.

2. plebejski, navaden, preprost, plebsu (plebejcem, navadnemu ljudstvu) pripadajoč, za plebs (plebejce, navadno ljudstvo) značilen (tipičen) ali primeren, ljudski, prostaški, vulgaren, tudi navaden, nizek, skromen, prav nič poseben, neznaten, nepomemben, vsakdanji, povprečen: sermo Ci., philosophi Ci., purpura plebeia ac paene fusca Ci., praetorium Ci., vestis Lucr., plebeii sanguinis pulli Col., semen Col. (o čebelah), ira, beneficium, panis Sen. ph., domus Sen. tr., vinum, gemma, charta Plin., beta Pers., sanguis, iura Stat., Venus Mart., verbum Gell., humanitas Ap., at albus anser et pictis anas involuta pennis plebeium sapit Petr.

praerogātiō -ōnis, f (praerogāre)

1. predpravica, posebna pravica, posebna ugodnost, poseben privilegij, prerogácija: habemus quandam praerogationem sacerdoti ab ipso numine datam Sen. rh.

2. (raz)delitev: Eccl., annonae Hyg.

prae-rogātīvus 3 (praerogāre) najprej (prvi) za mnenje vprašan, najprej (prvi) glasujoč, prerogatíven: centuria praerogativa (Ci.) ali nav. samo subst. praerogātīva -ae, f (držpr. t.t.) prerogatívna centúrija, izžrebana, da na komicijah (volitvah) glasuje prva: Ci., L., Aus., Fest. idr. (tribus praerogativa prerogatívna tríbus (tríbua), h kateri spada posamezna (prerogativna) centurija: Asc.), praerogativam referre Ci. poročati o glasovanju prve centurije, omen valet praerogativae Ci. glasovanje prerogativne centurije velja za ugodno (pred)znamenje, je kot dobro (pred)znamenje odločilno, ker so se vse druge centurije večinoma zgledovale po njej, še zlasti če se je v njenem imenu skrival kak dober pomen (npr. Valeria). — Od tod metaf. subst. praerogātīva -ae, f

1. predvolitve, predhodne volitve, predizbor: militaris ali comitiorum militarium L.

2. ugodno (pred)znamenje, ugoden (pred)znak, ugoden pomen: praerogativa triumphi, voluntatis Ci., praerogativa fecunditatis in feminis Plin.

3. predpravica, posebna pravica, posebna ugodnost, posebna prednost, poseben privilegij, prerogatív: Icti., decoris in gemmis Plin., militares praerogativae Lamp., uti praerogativā deductionis Ulp. (Dig.).

preklàpāč -áča m dial. poseben kroj kmečkega plašča

prijètop m (ijek.), prétop m (ek.) pretop, na poseben način pretopljena svinjska mast

prīvus 3 (iz *prei-u̯os = umbr. prever = singulis, preve = singulāriter)

1. posamezen, posamičen, vsak: homines Ci., dies Lucr., ut privos lapides silices privasque verbenas secum ferrent L., bubus privis binisque tunicis donati L.

2. svoj, lasten: conducto navigio … priva triremis H.

3. svoj = poseben, nenavaden: turdus sive aliud privum H. kaj drugega posebnega, Graeci ea dicunt privis vocibus Gell. izražajo to s posebnimi gesli (namigi).

4. oropan česa, bivši (bivajoč) brez česa: militiae S. fr., verae rationis Ap.