Minucius 3 Minúcij(ev), ime patricijskega in plebejskega rim. rodu. Poseb. znani so:
I. iz patricijskega rodu:
1. L. Minucius Lucij Minucij, konz. l. 458; nesrečno se je vojskoval zoper Ekve, a ga je rešil diktator Kvinkcij; l. 450 diktator, l. 439 je razodel nakane Spurija Melija: L.
2. Minucia Minucija, vestalka, l. 337 obsojena zaradi nečistosti in živa pokopana: L. —
II. iz plebejskega rodu:
1. M. Minucius Rufus Mark Minucij Ruf, l. 217 pod vrhovnim poveljstvom diktatorja Fabija Maksima Kunktatorja poveljnik konjenice (magister equitum) zoper Hanibala. Z njim se je v svoji ognjevitosti spustil v bitko, v kateri bi bil gotovo padel, če ga ne bi rešil diktator: L., N., Lucan., Sil., Vell.
2. Q. Minucius Thermus Kvint Minucij Term, tr. pl. l. 62, Ciceronov prijatelj, v državljanski vojni na Pompejevi strani: C., N.
3. Minucius Felix Minucij Feliks Afričan, krščanski apologet okrog l. 220 po Kr.; v obliki dialoga je napisal zagovor krščanstva z naslovom „Octavius“. — Adj. Minúcijev, minúcijski: gens Ci., porticus Minucia (v Flaminijevem cirkusu) Ci., via (iz Rima v Brundizij) Ci. ep., lex P. F., porta P. F.
Zadetki iskanja
- Muciōnis porta, gl. Mugiōnia.
- Mugiōnia porta (P. F.) ali Mugiōnis porta (Varr. ap. Non.) in star. Muciōnis porta (Varr.) = vetus porta Palatii, mugiónska, Mugiónova (Muciónova) vrata v Rimu, ob severni palatinski poti.
- munire
A) v. tr. (pres. munisco)
1. utrditi, utrjevati:
munire una città di torri utrditi mesto s stolpi
2. opremiti, opremljati; oskrbeti, oskrbovati; priskrbeti, izdati:
munire uno di licenza izdati komu dovoljenje
munire una porta di serratura opremiti vrata s ključavnico
B) ➞ munirsi v. rifl. (pres. mi munisco) oskrbeti se (s), priskrbeti si; zavarovati se:
munirsi di un documento priskrbeti si dokument
munirsi contro spiacevoli sorprese zavarovati se pred neprijetnimi presenečenji - na prep.
I. (s tožilnikom)
1. (za izražanje premikanja k) su, sopra, in; addosso, a:
na glavo dati mettere in testa, sulla testa
natakniti na kol impalare
zadeti na oviro urtare contro un ostacolo
priti na misel venire in mente
obesiti na steno appendere al muro
trkati na vrata bussare alla porta
vreči se na koga gettarsi addosso a qcn.
2. (za izražanje cilja) a, in, su:
oditi na deželo andare in campagna
iti na pot andare in viaggio
okno gleda na cesto la finestra dà sulla strada
šport. streljati na vrata tirare in porta
3. (za izražanje delitve, razdeljevanja) a, in:
sto tolarjev na osebo cento talleri a testa
voziti sto kilometrov na uro viaggiare a cento chilometri all'ora
4. (za izražanje končne meje, natančne mere, velike količine) a:
temperatura pade na ničlo la temperatura scende a zero gradi
bilo jih je na tisoče ce n'erano a migliaia
5. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) a, di:
spoznati se na glasbo intendersi di musica
misliti na prihodnost pensare al futuro
6. (za izražanje časovne opredelitve) ○; a, di:
državni praznik bo prišel na nedeljo la festa nazionale verrà di domenica
na vsake tri tedne ga obišče gli fa visita ogni tre mesi
7. (za izražanje približevanja časovni meji) ○; a, in:
tri četrt na osem otto meno un quarto, un quarto alle otto
vrnil se bo na jesen tornerà in autunno
8. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) a, in, per:
na dolgo pisati o scrivere per esteso di
znati na pamet sapere a memoria
na vsak način in ogni modo
9. (za izražanje sredstva) a:
igrati na klavir suonare il pianoforte, al pianoforte
motor na bencin motore a benzina
mlin na veter mulino a vento
10. (za izražanje omejevanja) di:
slep na eno oko cieco di un occhio
11. (za izražanje vzroka) a, su, per:
na željo su desiderio
odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda
12. (za izražanje namena) a, in:
iti na delo, na lov andare al lavoro, a caccia
blago na prodaj merce in vendita
II. (z mestnikom)
1. (za izražanje stanja) a, in, su, addosso, per; knjiž. in sede di:
na cesti je gost promet per le strade il traffico è intenso
kozarec je na mizi il bicchiere è sul tavolo
klobuk na glavi cappello in testa
imeti na sebi, nositi portare addosso
na izpitih agli esami, in sede di esami
2. (z glagolskim samostalnikom za izražanje dejavnosti) a, presso, in, su, da:
biti na lovu, na plesu essere alla caccia, al ballo
pri nas je na stanovanju alloggia da noi
zaposlen na pošti impiegato alla posta, presso la posta
je na delu v Berlinu, v Nemčiji lavora a Berlino, in Germania
3. (za izražanje splošnega stanja) in, a:
biti na boljšem essere in vantaggio
imeti na skrbi, na sumu avere in cura, in sospetto
4. (za izražanje omejevanja) a, di:
bolan na pljučih malato ai polmoni
5. (za izražanje sredstva, orodja) a, in, con:
kuhati na olju cuocere in olio
peljati se na kolesu andare in bicicletta
učiti se na napakah imparare dagli errori
pren. na mojo čast parola d'onore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na daleč se koga ogniti, izogibati tenersi alla larga da qcn.
biti na dobrem glasu godere di buona fama, reputazione
veliko dati nase avere un'alta opinione di se
vsa skrb leži na njegovih ramenih ogni cura, responsabilità ricade sulle sue spalle; a tutto deve provvedere lui
na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà a finire
glagoli na -ati i verbi in -ati
a na kvadrat (a2) a al quadrato
alergija na beljakovine allergia alle proteine
šah. biti na potezi muovere
biti na vrsti toccare a
teh. pogon na sprednji kolesi trazione anteriore
na levo, na desno a sinistra, a destra
na zdravje! (alla) salute!
na vrat na nos di punto in bianco, in fretta e furia - nabíjati (-am) | nabíti (-íjem) imperf., perf.
1. battere, picchiare:
nabijati obroče na sod cerchiare la botte, raccerchiare
2. attaccare, affiggere
3. riempire
4. voj. caricare (l'arma):
nabiti puško caricare il fucile
5. battere, pestare
6. sparare, bombardare (con fuoco nutrito)
7. battere, sbattere (contro); picchiare, bussare; pestare:
dež nabija na okna la pioggia batte contro le finestre
nabijati po vratih picchiare alla porta
od razburjenja mu je srce močno nabijalo dall'emozione il cuore gli batteva forte
nabijati po klavirju pestare il pianoforte, strimpellare
8. (tepsti, natepsti; pretepati, pretepsti) picchiare, bastonare
9. (dvigati, dvigniti; povišati) aumentare (i prezzi);
nabiti nove davke imporre nuove tasse
10. elektr. caricare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nareč. zvonovi nabijajo le campane suonano a distesa
ves dan je nabijalo (treskalo) ha tuonato tutto il giorno
pog. nabijati karte giocare a carte
nabijati žogo giocare a calcio
nabiti obroče incerchiare
nabiti z erotično vsebino erotizzare
nabiti z energijo dare una frustata di energia - naevius 3 (naevus) ki ima vrojeno znamenje, z vrojenim znamenjem: Arn. — Od tod
I. nom. propr. Naevius 3 Nájvij(ev), ime rim. rodu. Najbolj znani so:
1. Cn. Naevius Gnej Najvij, rim. dramatik in epik (okrog l. 250). Napisal je osem iger in opeval v saturnijskem metru prvo punsko vojno, ki se je je tudi sam udeležil. Ker je v svojih komedijah preveč prostodušno napadal Publija Scipiona in Metele, je moral oditi v pregnanstvo v Utiko; tam je umrl okrog l. 200: Ci., Gell.
2. Sex. Naevius Sekst Najvij, pravdni nasprotnik Publija Kvinkcija, ki ga je zagovarjal Cicero (v govoru Pro Quinctio) l. 81: Ci.
3. P. Naevius Turpio Publij Najvij Turpion, Verov (Verres) tovariš: Ci.
4. Naevius Sertorius Macrō Najvij Sertorij Makron, Sejanov naslednik l. 31 po Kr., ljubljenec cesarja Tiberija, katerega je Kaliguli na ljubo zadušil; Kaligula ga je naposled prisilil, da je naredil samomor: T., Suet. —
II. adj. Naevius 3 Nájvijev: porta Najvijeva vrata v Rimu, ob vzhodni aventinski rebri: Varr., L., nemora, silva Varr., Fest., olea Col. Od tod adj. Naeviānus 3 Nájvijev: Cels., modi, scripta Ci. mera, spisi (pesnika Najvija), Hector Ci. (oseba v drami pesnika Najvija), pira Col. - namíg (-a) m
1. accenno, allusione; sottinteso, suggerimento; antifona:
zlobni namigi allusioni malevoli
razumeti namig capire l'antifona
2. cenno, ammiccamento:
z namigom glave je pokazal vrata con un cenno della testa indicò la porta - naredíti (-ím)
A) perf.
1. fare, eseguire; rendere:
narediti cesto fare, costruire una strada
narediti obleko fare, cucire un abito
narediti nalogo fare, scrivere il compito
narediti kosilo fare, preparare il pranzo
narediti si hišo farsi, costruirsi la casa
narediti črto fare, tirare la riga
narediti kodre arricciare i capelli
narediti ogenj fare, accendere il fuoco
bot. narediti popke fare gemme
narediti komu skrbi, veselje dare preoccupazioni, soddisfazioni a uno
narediti izpit fare, superare l'esame
narediti kaj dobro, temeljito fare, eseguire qcs. bene, perfettamente
narediti kaj javno, nalašč, naskrivaj fare qcs. apertamente, apposta, di nascosto
narediti gib, korak, kretnjo fare un movimento, un passo, un gesto
narediti malo potrebo fare la pipì, orinare
narediti požirek fare, bere un sorso
narediti dolg fare un debito, indebitarsi
2. (dokončati) fare, compiere, finire:
plačali boste, ko bom naredil pagherà a lavoro finito
3. (povzročiti kaj neprijetnega) fare; combinare:
kaj ti je naredil, da se jeziš nanj? ma che ti ha fatto che te la prendi con lui?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
narediti kariero far carriera
narediti konec molku, smehu troncare il silenzio, il riso
narediti križ čez kaj metterci sopra una pietra
narediti kilometre fare tanti chilometri
narediti dolg obraz fare il broncio
pren. narediti piko na i mettere il puntino sulla i
narediti iz muhe slona fare d'una mosca un elefante
pog. narediti v hlače farsela addosso
obrt. naredi sam (sam svoj mojster) fai da te, bricolage
PREGOVORI:
obleka naredi človeka l'abito fa il monaco
ena lastovka ne naredi pomladi una rondine non fa primavera
sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi San Mattia, se trova il ghiaccio lo porta via, se non lo trova, il ghiaccio si rinnova
B) naredíti se (-ím se) perf. refl.
1. formarsi, farsi:
na vratu se mu je naredila bula sul collo gli si è formata un'escrescenza
led se je naredil na ribniku nel vivaio si è formato il ghiaccio
fant se je naredil il ragazzo si è fatto grande, robusto
2. farsi, fingersi, fare finta:
narediti se bolnega fingersi malato
narediti se gluhega, veselega fingersi sordo, allegro
naredil se je, kakor da spi ha fatto finta di dormire
črno se mi je naredilo pred očmi mi sono sentito mancare
fant se je naredil po očetu il ragazzo è suo padre sputato
pog. iz vina se je naredil kis il vino si è fatto aceto
le kaj se bo iz tega naredilo?! cosa ne verrà fuori?! - nasadíti (-ím) | nasájati (-am) perf., imperf.
1. adattare il manico a (una scure, una zappa)
2.
nasaditi oknico, vrata incardinare la finestra, la porta
voj. nasaditi bajonet innastare la baionetta
3. agr. piantare:
nasaditi drevesa, krompir piantare alberi, patate
4. infilzare; ekst. mettere:
pren. nasaditi roge komu mettere le corna a uno
5. agr. mettere a covare - nastežáj adv.
nastežaj odpreti vrata, okno spalancare la porta, la finestra - nêsti (nêsem)
A) imperf. ➞ nositi
1. portare:
nesti kovček portare la valigia
nesti otroka k zdravniku portare il bambino dal medico
nesti denar na banko portare i soldi in banca
veter nese pesek več sto kilometrov daleč il vento porta la sabbia centinaia di chilometri lontano
nesti komu veselo novico portare a uno una buona notizia
nesti kozarec k ustom portare il bicchiere alle labbra
top nese daleč il cannone porta lontano, ha una lunga portata
2. pren. (biti boljši, sposobnejši) battere:
kot govornik nese vsakega advokata come oratore batte qualsiasi avvocato
ni več mlada, vendar nese vsako dekle non è più giovanissima eppure batte qualsiasi ragazzina
3. pog. (dajati, prinašati koristi) rendere, essere redditizio:
gostilna dobro nese l'osteria rende bene
4. (izločati jajca) fare le uova
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. moral je popustiti, sicer bi ga nasprotniki nesli dovette cedere altrimenti gli avversari l'avrebbero battuto
leseni most bo težko nesel tako težo il ponte di legno difficilmente sopporterà un peso tanto grande
noge ga več ne nesejo le gambe non lo sorreggono, non lo reggono più
šel je, kamor so ga noge nesle se ne andò dove lo portava il caso
teči, kolikor noge nesejo correre a gambe levate
kamor oči nesejo, so sama polja tutt'intorno una distesa di campi
jahali so, kot bi jih veter nesel galoppavano veloci come portati dal vento
nesti glavo, kožo naprodaj rischiare la vita, la pelle
nesti tekmece za ... točk battere gli avversari di... punti
nesti koga k večnemu počitku seppellire qcn.
nesti skrivnost s seboj v grob portare il segreto con se nella tomba
kar sliši, nese naprej ciò che sente corre a spifferarlo
pog. nesti ga dosti sopportare bene l'alcol
nesti na nosilih barellare
B) nêsti se (nêsem se) imperf. refl.
1. incedere
2. muoversi, spostarsi
3. diffondersi, spargersi - nihájen (-jna -o) adj. dell'oscillazione, di oscillazione, oscillatorio:
nihajna dolžina ampiezza dell'oscillazione
nihajni čas periodo, frequenza (di oscillazione)
nihajno število oscillazioni
nihajna (nihalna)
vrata porta a vento
elektr. nihajni krog circuito oscillatorio - nihálen (-lna -o) adj. del pendolo, a pendolo, pendolare; di oscillazione, oscillatorio:
nihalna žaga sega a lama oscillante
nihalna vrata porta a vento
nihalna žičnica funivia a pendolo
teh. nihalni ležaj cuscinetto pendolare
mont. nihalni oder appoggio pendolare - nízko adv. basso; (globoko) profondamente; ipo-:
nizko kaloričen ipocalorico
PREGOVORI:
kdor visoko leta, nizko pade chi porta il naso troppo alto facilmente inciampa - nogométen (-tna -o) adj. šport. di, da calcio:
nogometno moštvo squadra di calcio
nogometna tekma partita di calcio, di pallone
nogometni čevlji scarpe bullonate
nogometna enajsterica undici
nogometna strast passione calcistica
nogometna vrata specchio (della porta)
žarg. nogometni reprezentant moschettiere (della nazionale di calcio)
ekst. nogometno igrišče rettangolo
nogometno srečanje incontro calcistico - nós (-a) m
1. naso:
dolg, velik, navzgor zavihan nos naso lungo, grande (a patata), naso all'insù
grški, orlovski nos naso greco, aquilino
dihati, govoriti skozi nos respirare, parlare col naso
s prstom vrtati po nosu ficcarsi le dita nel naso
obrisati si nos pulirsi il naso
vihati nos arricciare, torcere il naso
2. pog. pren. (nos kot nosilec sposobnosti za voh) naso, fiuto:
imeti dober nos avere buon naso
3. (prednji del česa) muso; (dulec na loncu) beccuccio:
nos nakovala corno
avtomobilski nos muso dell'automobile
nos aviona muso dell'aereo
ladijski nos prua
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nos mu cvete ha il naso rosso
nos podaljšati, povesiti, zavihati fare il muso, mettere su il muso
ne pomoliti nosu iz hiše non mettere il naso fuori di casa
visoko nositi nos stare col naso ritto
vihati nos nad čim torcere il naso
v vsako reč vtikati nos ficcare, mettere il naso in, impicciarsi degli affari altrui
vlak mi je odpeljal pred nosom, izpred nosa il treno mi è partito sotto il naso
ne videti dalje od svojega nosu non vedere più in là del naso
nositi, obesiti komu kaj na nos spiattellare qcs. a qcn.
odločiti se na vrat na nos decidersi in fretta e furia, su due piedi
dati jih komu pod nos cantargliene
dobiti jih po nosu prendersi una bella strigliata
pokaditi se komu pod nos accusare il colpo, non nascondere il proprio disappunto
bosti v nos sentire pizzicore al naso
iti v nos sentirsi offeso
potegniti, vleči, voditi koga za nos menare qcn. per il naso, fregare qcn.
videti na nosu, da (kdo) laže essere evidente che uno mente
dati komu eno po nosu dare un pugno sul naso a qcn.
biti moker pod nosom essere imberbe, puzzare di latte
obrisati se pod nosom restare a bocca asciutta
zapreti komu vrata pred nosom sbattere la porta in faccia a qcn.
iti za nosom andare a (lume di) naso
oditi z dolgim nosom restare con un palmo di naso - nosílec (-lca) m
1. portatore; ekst. facchino; šport.
nosilec vode portaacqua, portaborracce
2. publ. fautore, promotore; combattente:
nosilci sodobnega knjižnega jezika so zlasti izobraženci i promotori della moderna lingua letteraria sono anzitutto gli intellettuali
3. (kar opredeljuje) portatore:
glas je nosilec pomenskega razlikovanja il suono è portatore della distinzione semantica
4. (povzročitelj)
ta človek je nosilec nesreče il tipo porta sfortuna, è uno iellatore
ti oblaki so nosilci snega queste nuvole portano neve
5. (kdor je odgovoren za kako dejavnost)
nosilec javne funkcije funzionario; ekst. dignitario
nosilec glavne vloge protagonista
nosilec liste capolista
jur. nosilec patenta licenziantario
6. (kdor ima kaj priznano, dano) titolare; detentore:
nosilec stanovanjske pravice titolare del diritto all'alloggio, inquilino
nosilec socialnega zavarovanja titolare dell'assicurazione sociale, assicurato
nosilec oblasti detentore del potere
7. portatore:
tudi ptiči so nosilci raznih bolezni anche gli uccelli sono portatori di varie malattie
med. nosilec bacilov portatore di batteri
8. (gradbeni element, ki prenaša obtežitev na podpore) portante, sostegno, pilastro, supporto
9. voj.
nosilec raket nave portamissili; aereo portamissili
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fot. nosilec emulzije supporto dell'emulsione
gled. nosilec kulis supporto delle quinte
inform. nosilec podatkov supporto dei dati
šport. nosilec rumenega pasu detentore della cintura gialla
grad. ločni nosilec sostegno, pilastro dell'arcata
mostni nosilec sostegno del ponte
palični nosilec sostegno a traliccio
gled. nosilec druge glavne vloge comprimario
nosilec papeškega stola sediario
jur. nosilec površinske pravice superficiario
nosilec steklenic portabottiglie
jur. nosilec izključne pravice esclusivista
voj. nosilka helikopterjev portaelicotteri - nosíti (-im)
A) imperf.
1. portare:
nositi kovček, vrečo portare la valigia, un sacco
nositi ranjenca portare, trasportare un ferito
nositi na glavi, v rokah, v košari portare in testa, in braccio, nel cesto
nositi naprodaj portare al mercato, a vendere
2. (povzročiti, da se kaj premika) portare:
veter nosi prah, dež il vento porta la polvere, la pioggia
avtomobile je na ovinku nosilo s ceste nella curva le automobili slittavano
3. (iti komu povedat) portare:
nositi vesele novice portare buone notizie
4. (povzročiti zadrževanje) portare:
kaj pa tebe nosi po naših krajih qual buon vento ti porta da queste parti?
5. (delati, da kaj prihaja na določeno mesto) portare:
bolnik s težavo nosi hrano k ustom il malato ha difficoltà a portare il cibo alla bocca
6. (prinašati) portare, apportare, causare, produrre; provocare:
trdili so, da jim nosijo kulturo affermavano di portargli la civiltà
to je nekaj, kar nosi smrt è qualcosa che provoca la morte
7. (imeti oblečeno, obuto) portare, indossare, vestire:
nositi čevlje, hlače portare le scarpe, i pantaloni
nositi lasuljo portare la parrucca
nositi očala, slušni aparat portare gli occhiali, l'apparecchio acustico
8. (imeti) portare, avere:
nositi brado, brke, dolge lase portare la barba, i baffi, i capelli lunghi
nositi denar pri sebi avere denaro
9.
nositi odgovornost za essere responsabile di
nositi posledice nečesa sentire, risentire gli effetti di
10. (ohranjati kaj v določenem položaju) portare:
nositi klobuk postrani portare il cappello sulle ventitré
nositi roke v žepu tenere le mani in tasca
11. (imeti plod v telesu) essere gravida, pregna:
ko samice nosijo, je lov prepovedan quando le femmine sono pregne è vietato cacciare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
luna ga nosi è sonnambulo; ekst. è uno squilibrato
noge ga več ne nosijo non si regge in piedi
šel je, kamor so ga noge nosile andò vagabondando senza una meta precisa
nobena puška ne nosi tako daleč nessun fucile porta tanto lontano
ni vreden, da ga zemlja nosi è un infame
nositi glavo v torbi, kožo naprodaj rischiare la vita, la pelle
nositi glavo pokonci camminare a testa alta
iron. nositi hlače portare i calzoni, comandare in casa
nositi očetovo ime portare il nome del padre
nositi že sedmi, osmi križ avere superato la settantina, l'ottantina
visoko nositi nos stare col naso ritto
pren. nositi roge portare le corna
stroške nosi prejemnik le spese sono a carico del destinatario
pren. nositi vodo v Savo portare vasi a Samo
nositi zastavo, zvonec essere il capobanda, il capofila
nositi vse komu na nos spiattellare tutto
nositi srce na dlani portare, avere il cuore in mano
nositi koga na rokah viziare, coccolare qcn.
nositi koga po zobeh tagliare i panni addosso a qcn.
teči, kolikor te noge nesejo correre a gambe levate
laže ga nosim, kot poslušam è un vero rompiscatole
nosi te vrag e va' al diavolo, all'inferno
PREGOVORI:
dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo
B) nosíti se (-im se) imperf. refl.
1. portarsi, incedere
2. spostarsi; diffondersi
3. comportarsi:
nositi se ošabno, gosposko darsi arie, comportarsi da gran signore
4. vestirsi:
nositi se po najnovejši modi vestirsi alla moda
5.
dobro se nositi (biti trpežen, ne mečkati se) essere resistente, non gualcirsi - ob-nūntiō -āre -āvī -ātum (ob in nūntiāre) javiti (javljati), oznaniti (oznanjati), naznaniti (naznanjati), zlasti kaj slabega: primus sentio mala nostra, primus rescisco omnia, primus porro obnuntio Ter.; poseb. kot avgurski t.t. javiti (javljati), naznaniti (naznanjati) kako zlovešče božje znamenje, da se prepreči kako dejanje: lege autem agraria promulgata obnuntiantem collegam armis foro expulit Suet., o. consuli Ci., Paulus, cum ei sua sponte cunctanti pulli quoque auspicio non addixissent, nuntiari iam efferenti porta signa collegae iussit L.