Franja

gallo moški spol petelin; petelin na strehi; ljubljenec žensk; Mehika serenada

gallo de pelea, gallo de riña petelin za (petelinje) dvoboje
gallo silvestre divji petelin
engreido como gallo de cortijo ošaben kot petelin na gnoju (kot pav)
misa de gallo (božična) polnočnica
ojo de gallo kurje oko
pata de gallo gubice na sencih
riña (pelea) de gallos petelinji dvoboj
alzar (Ievantar) el gallo glavo pokonci nositi, šopiriti se
bajarle el gallo a alg. koga ponižati
en menos que canta un gallo v hipu, kot bi trenil
otro gallo me (te, etc) cantara si... drugače bi se mi (ti, itd.) zgodilo, če ...
tener mucho gallo ošaben biti

genou [žnu] masculin koleno; botanique koleno, vozel, grča; populaire plešasta glava, pleša

à genoux klečeč, klečé
sur les genoux (familier) do smrti utrujen
sur les genoux de quelqu'un komu v naročju
inflexion féminin des genoux (sport) počep
être aux genoux klečati
être aux genoux de quelqu'un (figuré) biti na kolenih pred kom
embrasser les genoux de quelqu'un (figuré) koga na kolenih prositi
fléchir les genoux upogniti kolena
fléchir, plier le genou devant quelqu'un (figuré) ponižati se pred kom
mettre le genou à, en terre poklekniti na zemljo
se mettre à genoux poklekniti
(faire) mettre à genoux na kolena spraviti
c'est à se mettre à genoux (figuré) to je čudovito

ginōcchio m (pl. -chi, f -chia)

1. anat. koleno:
articolazione del ginocchio kolenski zglob
piegare il ginocchio poklekniti; pren. upogniti koleno, ponižati se
stare in ginocchio klečati
gettarsi alle ginocchia di qcn. vreči se komu pred noge
mettere in ginocchio qcn. koga premagati, spraviti koga na kolena
far venire il latte alle ginocchia biti hudo dolgočasen, biti zabit kot tele

2. koleno (del hlač)

3. tehn. koleno:
a ginocchio kolenast

4. srednji del vesla

humble¹ [hʌmbl] pridevnik (humbly prislov)
ponižen, skromen

to eat humble pie ponižno se opravičiti, ponižati se, iti v Kanoso
my humble self moja malenkost

humiliation [-ljasjɔ̃] féminin ponižanje

le comble de l'humiliation višek ponižanja
infliger une humiliation à quelqu'un ponižati koga

humilis -e, adv. humiliter (humus) ki je blizu tal, pritlehen, od tod

I.

1. nizek: arbusculae, caveae Varr., arbores et vites et quae sunt humiliora Ci., munitio humilior C., h. casae V., Petr., h. Italia V. ravno italsko obrežje, arcus, postes O., Myconos O. ali Ferentum H. nizko ležeči (stoječi), ara, volatus Val. Fl., positio Col., humili statu vitis Col., alii humiles parvique, alii … proceres et corpore ingentes Mel., solum humillimum Iust.; predik.: quam (turrim) humilem parvamque fecerunt C., quae (avis) … humilis volat V. pri tleh, humilius rami arborum servandi sunt Pall.; subst. neutr. pl.: ballistae in humiliora ex supernis valentes Amm. ki so od zgoraj navzdol delovale; adv. pren.: eadem enim facta aut tolluntur altissime aut humillime deprimuntur Plin. ep.

2. occ.
a) nizek = majhen: staturā fuit humili et corpore exiguo N., h. Cleonae O. majčkene, neminem adeo humilem esse, ut umeri eius non possent Macedonis verticem aequare Cu., corpusculum h. Sen. ph., brevi atque humili corpore homines Gell.
b) nizek = plitev, ne globok: fossa V., T., radix insulae Plin. iun. —

II. metaf.

1. po rojstvu, položaju, dostojanstvu idr. nizek, na nizki stopnji (stoječ), nizkega rodu (družbenega sloja), preprost, uboren: quis umquam adparitor tam humilis, tam abiectus? Ci., humilibus parentibus natus Ci., ut nemo tam humilis esset, cui non ad eum aditus pateret N., ex humili loco ad summam dignitatem pervenire C. od nizkega položaja, humili fortuna ortus L. ali humili loco natus Val. Max. nizkega rodu, humillimo loco natus Aur., humillimae sortis homo L. epit., humillimus de plebe L., humilis plebs, stirps O., humiles manus O. suženjske roke, humiles nati Ph., h. ordo Cu., humilem te fateris et servum Petr., humillimus cliens, humillimo cuique credulus T., altis humilibusque iuxta acceptus Amm.; subst. humilis -is, m človek nizkega rodu, preprost (neizobražen) človek, prostak: H., Q. idr., tudi v komp. humilior: Q.

2.
a) glede na ugled, veljavo, moč, oblast, imetje neznaten, neimeniten, neugleden, nepomemben, nemočen, slab: civitas ignobilis atque humilis C., aliquem multo humiliorem redigere C. koga dokaj ponižati, quos et quam humiles accepisset C. kakšne in kako ponižane je bil našel, tanta erat magnificentia apud opulentiores, cupiditas apud humiliores Hirt., principes civitatis dignitate pari, fortunā humiliores N., potentioresque humiliores possessionibus expellunt Hirt., ex humili potens princeps H., humiles (naspr. praepotentes) Val. Max.
b) glede na zasluge in notranje vrline neimeniten, neznamenit: homines humiles (naspr. amplissimi viri) Balbus et Oppius in Ci. ep., cum (homines) multis rebus humiliores et infirmiores sint Ci.

3.
a) o pesniku glede na obdelavo snovi vsakdanji, navaden: alter humilis, alter difficilis Q.
b) o govoru plitek, brez vznesenosti (zanosa): oratio h. et abiecta, demissus atque h. sermo Ci., humillimum genus dicendi Aug.; subst. neutr. pl.: sublimia humilibus miscere Q.

4. (o stvareh ali pojmih) nizek, nizkoten, neplemenit, vsakdanji: ars, verbum Ci., res h. atque contempta Ci., humilem … ortum amicitiae relinquunt Ci., humili sepultura cremari Ci. ob ubornem pogrebu, vestitus h. N., curae humiles et sordidae Plin. iun. nizkotne in zaničljive skrbi (vsakdanjega življenja); subst. neutr. pl.: vitabimus et sordida et humilia Q. nizkotnih (neplemenitih) izrazov.

5. po duhu, po duhovnem razpoloženju
a) nizkega mišljenja, nizkoten, podel, hlapčevski, potuhnjen, prihuljen: animus Ci., Lucr., nemo est tam humilis, qui se aut non posse adipisci aut adeptum putet Ci., nihil humile cogitare Ci., non humilis mulier H., neque nos simus tam humiles, ut, quae laudamus, inutilia credamus Q., Vitellius humilis T. podli, assentator humillimus Vell., humiliter sentire Ci. ali servire L.
b) pobit, malodušen, malosrčen, obupan: humili animo ferre Ci., (consulum) mentes humiles angustae Ci.
c) podvrgljiv, pohleven, ponižen: ut res se dant, ita magni et humiles sumus Ter., animo demisso atque humili Ci., orare humili et supplici oratione Ci., ille humilis suplexque oculos dextramque … protendens V., non ego dedignor supplex humilisque precari O., tuis humiles advolvimur aris Pr., virtus humilis et magna Sen., h. voces Sen. tr., in humiles demissa preces Cl.
č) bojazljiv, tresljiv, strahopeten: pavor V., metus Cl., audacter territas, humiliter placas Corn.

kiss² [kis] prehodni glagol & neprehodni glagol
poljubiti (se)

to kiss the book poljubiti biblijo pri priseganju
to kiss the dust ponižati se; figurativno umreti
to kiss the ground poljubiti tla; figurativno ponižati se
to kiss one's hand to z roko poslati poljub
to kiss the rod (ali cross) pokorno sprejeti kazen
to kiss away s.o.'s tears s poljubi obrisati solze

Kreuz, das, (-es, -e) križ (tudi Anatomie); anstelle einer Unterschrift: križec; Musik višaj; figurativ križ; das Kreuz des Südens Astronomie Južni Križ; das Eiserne Kreuz železni križ; es ist ein Kreuz mit križ je z; ein Kreuz über etwas machen narediti križ čez (kaj); sein Kreuz tragen nositi svoj križ, prenašati težave; jeder hat sein Kreuz zu tragen vsak ima svoj križ; aufs Kreuz schlagen pribiti na križ; aufs Kreuz legen vreči na tla, figurativ ogoljufati; aufs Kreuz fallen pasti na rit; es im Kreuz haben imeti bolečine v križu; übers Kreuz sein mit biti si navzkriž z; übers Kreuz legen položiti navzkriž; zu Kreuze kriechen pokesati se, ponižati se

lay^*1 [lei]

1. prehodni glagol
položiti, polagati, odložiti, odlagati, postaviti; (z)nesti jajca, pripraviti (kurjavo, mizo) prekriti podložiti obložiti (with , tla itd. s čim)
nanesti (barvo); predložiti, vložiti (npr. zahtevo, before pri)
pripisati, pripisovati (to komu)
zasnovati (načrt); poleči (žito); pomiriti, umiriti, ublažiti (veter, valove)
vojska nameriti (top); splesti (vrv); naložiti (kazen), na.ložiti jih komu; zastaviti (čast, glavo)
vulgarno spolno občevati

2. neprehodni glagol
valiti (jajca); staviti

to lay one's accounts with računati s kom ali čim
to lay an accusation against obtožiti, vložiti tožbo
to lay an ambush (ali snare, trap) pripraviti zasedo
to lay bare razgaliti, odkriti
to lay bricks polagati opeko
to lay blame on zvaliti krivdo na koga
to lay blows (ali stick, it) on naložiti jih komu
to lay one's bones položiti svoje kosti, pokopati
to lay claim to postaviti svojo zahtevo; zahtevati kaj zase
to lay a coat of paint premazati z barvo
to lay the cloth (ali the table) pogrniti, pripraviti mizo
to lay s.th. to s.o.'s charge (ali at s.o.'s door) zvaliti krivdo na koga
to lay the damages at zahtevati od koga povračilo za škodo
to lay the dust poškropiti, da se poleže prah
to lay eyes on zagledati, opaziti
to lay field to field povečati posest z nakupom mejnih njiv
to lay fault to s.o. pripisati komu krivdo
to lay the fire podkuriti peč
to lay one's finger on s prstom kaj pokazati, najti
to lay a finger on položiti roko na koga, tepsti
to lay for zalezovati, čakati v zasedi
to lay hands on dobiti v roke, polastiti se, dvigniti roko na koga
to lay hands on o.s. napraviti samomor
to lay (fast) by the heels zapreti v ječo
to lay hold on (ali of) zgrabiti, prijeti; figurativno ujeti se za kaj
to lay one's hopes on veliko pričakovati od, staviti upe na
to lay heads together stikati glave, posvetovati se
to lay s.th. to heart gnati si kaj k srau, položiti na srce
to lay a ghost pregnati duha
to lay an information against prijaviti koga
to lay low (ali in the dust) podreti, pobiti na tla; figurativno ponižati
to lay lunch pripraviti mizo za kosilo
to lay open odkriti, razodeti
to lay o.s. open izpostaviti se
to lay s.th. on the shelf odložiti kakšno delo
to lay to sleep (ali rest) položiti k počitku; figurativno pokopati
to lay (great, little) store upon pripisovati (veliko, majhno) važnost čemu
to lay siege to oblegati
to lay stress (ali weight, emphasis) on dati poseben povdarek čemu
to lay one's shirt on vse zastaviti
the scene is laid in Paris odigrava se v Parizu
to lay troops (on) nastaniti čete (pri)
to lay s.o. under an obligation naložiti komu nalogo
to lay s.o. under necessity prisiliti koga
to lay s.o. under contribution pripraviti koga, da kaj prispeva
to lay a wager staviti
to lay waste opustošiti
to lay wait for čakati koga v zasedi
to lay the whip to s.o.'s back (pre)bičati koga
the wind is laid veter se je umiril

low² [lou] prislov
nizko, globoko, tiho
ekonomija poceni; borno, ubožno, ponižno; prostaško

to bring s.o. low ponižati, oslabiti, potlačiti koga
to burn low dogorevati
to feel low biti potrt
to lay low podreti, ubiti
to lie low biti ponižan, sleng skrivati se, pritajiti se
to live low borno živeti
to play low igrati za malo denarja
to play it low ravnati nizkotno s kom
to run low zmanjkovati
to sell low poceni prodati
figurativno the sands are running low čas je skoraj potekel, konec se bliža

opprobre [ɔprɔbr] masculin sramota, ponižanje, sramotni madež

couvrir, accabler quelqu'un d'opprobre ponižati, osramotiti koga
il est l'opprobre de sa famille on dela sramoto svoji družini
vivre dans l'opprobre živeti v zavrženosti

peg¹ [peg] samostalnik
klin, klinček, količ, zatič, čep; kljukica za perilo
glasba ključ na violini; sponka
figurativno predmet pogovora, pretveza
pogovorno lesena noga
britanska angleščina kozarček (zlasti whiskey s sodo)

to come down a peg or two postati skromnejši
to take s.o. down a peg or two ponižati koga
off the peg z obešalnika, konfekcija
a square (ali round) peg in a round (ali square) hole človek na neprimernem položaju
vojska, sleng to put a man on the peg dati koga na raport
figurativno a peg to hang on predmet pogovora, pretveza
a peg to hang a discourse on nekdo s katerim se da razpravljati

pluck² [plʌk]

1. prehodni glagol
trgati, odtrgati (sadje, cvetje); puliti, izpuliti (perje, lase, plevel); skubsti, oskubiti (perutnino); potegniti, vleči (za roko)
glasba prebirati strune
pogovorno oskubsti koga, nasankati koga
sleng vreči pri izpitu

2. neprehodni glagol
puliti, vleči (at za)
loviti, grabiti po čem

sleng to be plucked pasti pri izpitu
to pluck down ponižati
to have a crow to pluck with imeti s kom obračun
to pluck up one's courage (ali heart, spirits) zbrati pogum
to pluck up a crow ukvarjati se z jalovim delom
to pluck a pigeon nasankati budalo

pocket¹ [pɔ́kit] samostalnik
žep, vrečka, torbica
britanska angleščina vreča (mera)
figurativno denar, denarno sredstvo
mineralogija votlina polna rude; biljardna luknja
vojska žep kotel, obkoljeno področje

aeronavtika air-pocket zražni žep
figurativno a deep pocket globok žep
to be in pocket imeti denar, prislužiti
to be out of pocket imeti izgubo, biti v denarni stiski
to be 5 dollars in (out of) pocket imeti 5 dolarjev dobička (izgube)
figurativno he will suffer in his pocket to se mu bo v denarnici poznalo
to have s.o. in one's pocket imeti koga v oblasti
to have pockets to let imeti prazen žep
to line one's pockets zaslužiti mnogo denarja
out-of-pocket expenses (plačani) izdatki
to pay out of one's own pocket plačati iz svojega žepa
to pick a pocket ukrasti iz žepa
figurativno to put one's hand in one's pocket seči globoko v žep
to put one's pride in one's pocket ponižati se

pocket² [pɔ́kit] prehodni glagol
vtakniti v žep
figurativno prisvojiti si
figurativno pogoltniti (žaljivko), potlačiti (ponos)
vojska obkoliti; spraviti biljardno kroglo v luknjo
ameriško, politika uporabiti veto

to pocket an insult pogoltniti žaljivko
to pocket one's pride ponižati se, potlačiti ponos

poniž|evati (-ujem) ponižati demütigen; entwürdigen; herabwürdigen

poniževáti (-újem) imperf. glej ponižati | poniževati

prō-iciō -ere -iēcī -iectum (pro in iacĕre)

1. vreči (metati) pred koga, komu: proiectum (sc. cani) odoraris cibum H., proicere alicui frustum cibarii panis Ap.; occ. (naprej) iztegniti (iztegovati, iztezati), (po)moliti (pomaljati), pred sebe (pred sabo) držati: brachium Ci., linguam Lucan., pectus ac ventrem Q., hastam N. nastaviti, clipeum prae se L., pedem laevum V. levo nogo postaviti naprej, naprej stopiti z levo nogo; metaf. stavbo napustiti, na stavbi narediti (delati) napušč (tin, izzidek): ius ali servitus proiciendi Icti. pravica narediti nad sosedovim zemljiščem napušč, prizidek, poseb. tin, izzidek; od tod proici moleti, štrleti, strčati: tectum proiceretur Ci., urbs in altum proiecta Ci. v morje moleče (se prožeče, iztezajoče); tako tudi act. proicere in altum Pac. fr., Ca. fr. v (na) odprto morje moleti (štrleti, prožiti se).

2. (s)poditi, odgnati (odganjati), izgnati (izganjati): Sen. ph. idr., puerum ex angiportu Pl., tantam pestem (sc. Catilinam) foras Ci., aliquem ab urbe O.; occ.
a) pregnati (preganjati), izgnati (izganjati): Agrippam in insulam Planasiam T., Sarmaticas proiectus in oras O.
b) lacrimas Auct. b. Alx. preli(va)ti, točiti, verba Sen. ph. izustiti (izuščati), izgovoriti (izgovarjati).

3. tja (na tla, proč, vstran) vreči (metati), zagnati (zaganjati), izvreči (izmeta(va)ti), odvreči (odmetavati), zavreči (zametavati): sarcinas C., effigiem imperatoris T., aquilam intra vallum C., proicere galeam ante pedes V., aliquid in ignem C., quaedam per fenestram Sen. ph., vexillum trans vallum Val. Max., crates C. nametati (da bi z njimi pokrili jarke), alga proiecta V., proiectus ad saxa Ci., proicere arma C. položiti orožje, odvreči orožje, insignia H. odložiti, puellam Pl. izpostaviti, se in forum L. planiti, semet in flumen Cu., se ex navi C. zagnati se (skočiti) z ladje, super exanimem sese proiecit amicum V. se je vrgel, proicere se ad pedes alicuius Ci. pasti na kolena pred kom; s predik. acc.: tribunos insepultos L., aliquem inhumatum Ci.; pren.: cives in aperta pericula V. pehati, se in hoc iudicium Ci. (kot priča) siliti k tej pravdi, in has miserias proiectus sum S. pahnjen sem, proicere se in muliebres fletus L. planiti v jok (tarnanje), ponižati se do … ; tako tudi pass.: in concubitum amicorum proiecta Iust., proiecta senatūs auctoritas T. propadla.

4. metaf.
a) zavreči (zameta(va)ti), odkloniti (odklanjati), zavrniti (zavračati), vnemar pustiti (puščati), opustiti (opuščati), odpoved(ov)ati se čemu, izogniti (izogibati) se česa, čemu: patriam virtutem C., libertatem Ci., ampullas H., pudorem O., spem salutis Plin. iun., queritur in contione sese proiectum ac proditum a Pompeio C., proiectis omnibus (vse pustivši vnemar) fugae consilium capere C., proicere animam V. usmrtiti (ubiti) se.
b) (ob določenem času) koga odgoditi, odložiti (odlagati), preložiti (prelagati), zavrniti (zavračati), postaviti (postavljati) pred vrata, izločiti (izločati): ii, qui ultra quinquennium proiciantur T. — Od tod adj. pt. pf. prōiectus 3

I.

1. (naprej, ven) moleč, štrleč, iztezajoč se, pomaljajoč se: saxa V., proiectae orae continentis L., neuter proiectus, neuter paulo proiectior Suet.; subst. prōiectum -ī, n tin, izzidek, pomol pri stavbah: Icti.

2. metaf.
a) izreden, izjemen, odličen, izvrsten, sijajen: proiecta iustitia est atque eminet Ci., audacia Ci., cupiditas Ci. nezmerna.
b) nagnjen k čemu, dojemljiv za kaj, podvržen čemu: homo ad audendum proiectus Ci. zelo drzen človek, pravi vratolom(než), in libidinem proiecti Iust., proiectissima ad libidinem gens T., proiectus in verba Amm., Gell. —

II.

1. naprej, na tla vržen, (na tleh) ležeč: proiecti ad terram C., viridi proiectus in antro V., ante simulacra proiecti C., proiecto opem ferre O., insula proiecta in meridiem Plin.

2. metaf. zavržen, zaničljiv, zaničevanja vreden, nizek, podel: consulare imperium L., servientium patientia T., quid esse vobis aestimem proiectius? Prud.
b) potrt, povešen, malodušen, pobit: vultus T. — Adv. prōiectē zaničljivo, malomarno, brezskrbno, brezbrižno, nebrižno, neskrbno, ravnodušno: ignoscere Tert.

prostrate² [prɔstréit] prehodni glagol
vreči na tla, položiti na tla; premagati, uničiti; izčrpati, oslabiti

to prostrate o.s. before vreči se na obraz, pasti na kolena pred kom; ponižati se

rodilla ženski spol koleno; svitek na glavi (za nošenje bremen); cunja za pomivanje ali brisanje

a media rodilla pol kleče
caer de rodillas na kolena pasti
de rodillas na kolenih
doblar (ali hincar) la rodilla koleno upogniti; ponižati se
hincar la rodilla, hincarse de rodillas poklekniti
subirse a las rodillas (de) komu v naročje zlesti