Franja

Alcathoē -ēs, f (Ἀλκαϑόη, prim. Alcathous) Alkatoja, po Alkatoju imenovani megarski grad, pesn. vsa pokrajina Megarida ob Korintskem zalivu: O.

alpēstre agg.

1. planinski, gorski:
paesaggio alpestre planinska pokrajina

2. strm, hribovit

3. pren. surov, grob, neotesan

Amantia -ae, f (Ἀμαντία) Amantija mesto in pokrajina v gr. Iliriji nedaleč od Akroceravenskega predgorja: Ci., C. Od tod preb.: Amantīnī -ōrum, m: C. (drugi berejo Amantiānī -ōrum, m), Plin., tudi Amantēs -um, m: Plin. Amantijci.

Ambracia -ae, f (Ἀμβρακία) Ambrakija, mesto in pokrajina severno od Ambracijskega zaliva, ki loči Epir od Akarnanije: Ci., C., L. idr. — Od tod Ambraciōta (Ambraciōtēs) -ae, m (Ἀμβρακιώτης) Ambrakijec: epigramma in Ambraciotam Cleombrotum Ci., Ambraciotes ille (= Cleombrotus) Lact., laudavit... Ambracioten (vinum) Plin. Adj. Ambracius 3 (Ἀμβράκιος) ambrakijski: Ambracius sinus L., Mel., Plin. in pesn. pl. Ambracii sinūs Sil. Ambrakijski zaliv, v katerem je Oktavijan l. 31 premagal Antonija v pomorski bitki pri Akciju; od tod Ambraciae frondes Stat. lovorovi venci zmagovalcev v akcijskih igrah, ki jih je obnovil Avgust v spomin na svojo zmago. Ambraciēnsis -e, ambrakijski, iz Ambrakije: legati L.; subst. Ambraciēnsēs -ium, m Ambrakijci, preb. Ambrakije: L.

amēno agg.

1. ljubek, prijeten, prikupen:
paesaggio ameno ljubka pokrajina

2. zabaven:
un passatempo ameno zabavna igra
letteratura amena zabavna literatura

3. vesel, duhovit, šegav:
tipo ameno šaljivec

Amphilochī -ōrum, m (Ἀμφίλοχοι) Amfilohi, akarnansko ljudstvo: L. — Od tod adj. Amphilochicus (Amphilochius) 3 amfiloški: Argos Amphilochicum (Ἄργος τὸ Ἀμφιλοχικόν) Plin. ali Argos Amphilochium L. Amfiloški Arg, glav. mesto Amfilohov; subst. Amphilochia -ae, f (Ἀμφιλοχία) Amfilohija, amfiloška pokrajina: Ci., L.

Antiochīa (Antiochēa), -ae, f (Ἀντιόχεια) Antiohija (Antioheja), ime več mest, poimenovanih po sirskih kraljih Antiohih. Poseb.:

1. Ant. Epidaphnēs (ἡ ἐπὶ Δάφνης) Antiohija pri Dafni (gl. Daphnē 2.), glavno sirsko mesto ob Orontu, prestolnica Selevkidov (pozneje rim. namestnikov v Siriji), kjer so cvetele znanosti in umetnosti: Ci., C., L., T. idr.; tudi vsa sirska pokrajina ob meji s Kilikijo: Mel., Plin., M. — Od tod adj.
a) Antiochēnsis -e antiohijski: ordo, plebs Amm.; subst. Antiochēnsēs -ium, m Antiohijci, preb. Antiohije: C., T., Iust.
b) Antiochēnus 3 antiohijski, iz Antiohije: advena, senex Vulg.; subst. Antiochēnī -ōrum, m Antiohijci: Vulg.
c) Antiochīnus 3 antiohijski: bellum Ci.

2. karijsko mesto ob Meandru, čez katerega je bil zgrajen lep most: L., Plin.

3. mesto v Margijani ob Margu: Amm.

4. mak. mesto; njegovi preb. Antiochiēnsēs-ium, m Antiohijci: Plin. Poleg navedenih omenja Plin. še več drugih mest s tem imenom.

Apavortēnē -ēs, f Apavortena, pokrajina v Partiji z gorsko trdnjavo: Plin.; preb. Zapaortēnī z gr. gen. -ōn, m Zapaortenci: Iust.

Aperantī -ōrum, m (Ἀπεραντοί) Aperanti, napol barbarsko ljudstvo v severni Etoliji: L.; njihova pokrajina Aperantia -ae, f (Ἀπεραντία) Aperantija: L.

Aphrodīsias -adis, f (Ἀφροδισιάς) Afroditino mesto, Afrodiziada, ime več po Afroditi poimenovanih krajev. Poseb.:

1. mesto ob karijsko-frigijski meji; njegovi preb. Aphrodīsiēnsēs -ium, m Afrodiziadci: Plin., T., Cod. Th.

2. predgorje in mesto s pristaniščem v Kilikiji: L.

3. mesto in pokrajina v Miziji (pozneje imenovana Aeolis): L., Plin.

4. mesto v Skitiji: Plin.

5. karijsko predgorje: Plin.

6. otok ob karmanijski obali, prej imenovan Cataea: Plin., M.

7. otok pri Gadah: Plin.

apnénčast limy

apnénčasta pokrajina limestone landscape

āpuliae -ārum, f ponjave, ki so jih razpenjali nad gledališčem zoper sončno pripeko: Tert. Āpulus (slabše Appulus) 3 apulski: ager, bellum L., gens, Daunus H., pastor O.; subst. Āpulus -ī, m Apulec, preb. pokrajine Apulije: L. idr., Lucanus an Apulus anceps H.; met.: non (sum natus) in Apulis Pl. v apulski deželi; Apulce so imeli za zabite; od tod subst. Āpulia -ae, f Apulija, pokrajina ob vzhodni obali spodnje Italije (zdaj Puglia): Ci., H., L. idr.; adj. Āpulicus 3 apulski: mare Apulicum H. (Carm. III, 24, 4), Jadransko morje (nekateri: mare publicum).

Aquītānī -ōrum, m Akvitanci, ibersko (?) ljudstvo med Garumno in Pireneji: C. Od tod adj.

1. Aquītānus 3 akvitanski: gens Tib.; subst. Aquītānia -ae, f Akvitanija, pokrajina v južni Galiji: C., T.

2. Aquītānicus 3 akvitanski: sinus Plin.(zdaj Golfe de Gascogne) Plin., Gallia, provincia Plin., Amm.

Arachōsiī -ōrum, m Arahozijci, preb. Arahozije (zdaj Afganistan): Cu., Plin., Iust. — Soobl. Arachōtī -ōrum, m (Ἀραχωτοί): Iust. in Arachōtae -ārum, m (Ἀραχῶται): Plin., Prisc. Arahotci. Od tod subst. Arachōsia -ae, f (Ἀραχωσία) Arahozija, pokrajina med Drangijano in Indom: Plin., Amm.

Arcas -adis, (-ados O.), acc. -ada (V.), m (Ἀρκάς)

1. Arkad, heros eponymos dežele Arkadije, sin Jupitra in Kaliste (Callisto), po smrti uvrščen med zvezde kot Arctophylax: O., Hyg.

2. Arkadec, preb. Arkadije; v sg. le
a) apel.: Arcas α) Mercurius, baje rojen na arkadski gori Kileni: Lucan., Stat., Mart. β) Parthenopaeus, sin Arkadke Atalante: Stat. γ) Arcas tyrannus = Lycaon, arkadski kralj, Arkadov ded: O. δ) Arcas bipennifer, arkadski sekironosec = Ancaeus: O.
b) atrib. arkadski: iuvenem Arcada, Arcadas equites V., rex Arcas (= Euander) V., Arcas mater Sil., Arcades arae, metae Stat., Arcas aper Mart. Nav. pl. Arcadēs (pesn. -ĕs) -um (-ōn Varr.), acc. -as, m Arkadci, preb. Arkadije, ki so se imeli za najstarejše zemljane, a njihova razumnost in omika pri Grkih nista bili na najboljšem glasu: Ci., L., V., O. idr. Od tod adj. Arcadicus 3 (Ἀρκαδικός) arkadski: asini Pl., Varr., Plin., urbs L., iuvenis (= tepec) Iuv., Arcadicum ac Midinum sapere M. bebasto in oslovsko; Arcadius 3 (Ἀρκάδιος) arkadski: magister, tyrannus V., dea (= Carmenta, ki je v Italijo prišla iz Arkadije) O., virgo (= Arethusa) O., deus (= Pan) Pr., sus Lucr., aper (erimantski veper, ki ga je ubil Herkul) Mart., sidus Sen. tr. ali astrum Val. Fl. (ozvezdje Veliki voz), virga (Merkurjeva palica) Stat., galerus (Merkurjev klobuk) Stat.; subst. Arcadia -ae, f (sc. terra; Ἀρκαδία) Arkadija, pokrajina sredi Peloponeza: Ci., N., L. idr., Arcadiae pecuaria (= osli) Pers.; met.: Arcadiā iudice V. pred Arkadci kot sodniki.

Argos, le nom. in acc., n (τὸ Ἄργος) Arg(os), večinoma (zlasti v odvisnih sklonih) Argī -ōrum, m Argi (gen. Argov),

1. pozneje pokrajina Argolis na Peloponezu, pesn. Grčija nasploh: quantum impulit Argos Lucan.

2. pogosto gr. mestno ime,
a) glavno mesto (ob Inahu) pokrajine Argolide: Varr., O., Mel., aptum equis Argos H. (ἱππόβοτον Hom.), Argos Inachium ali Dipsium Plin.; v obliki Argi: Pl., H., L.; od tod adj. α) Argēus (Argīus) 3 (Ἀργεῖος) argovski, argoški, iz Argov: Tiburis Argei... arva O. ali Tibur Argeo positum colono H. (po mitu so tibursko mesto ustanovili trije bratje Tiburnus ali Tiburtus, Catillus in Coras, vnuki argovskega vladarja Amfiaraja). β) pogosteje Argīvus 3 (Ἀργεῖος , eol. ἈργεῖΦος) argovski, argoški, argivski, iz Arga (pokrajine ali mesta), iz Argov: orator, sacerdos Ci., Iuno Ci., V. kot boginja zaščitnica argovskega mesta, augur(= Amfiaraj iz Argov) H., iuventus(= Tiburt, Katil in Kora) V., civitas Arn.; pesn.= grški: Argo, qua vecti Argivi delecti viri Enn. ap. Corn., castra, ensis, phalanx, Helene V., Argiva pompae facies O., pubes Cat., heroinae, quas dedit Argivis Dardana praeda viris Pr., pudicitia Pr.; subst. Argīvus -ī, m, pogosto pl. Argīvī -ōrum, m Argovec (Argivec), Argovci (Argivci): abituros agro Argivos Pl., alia species Iunonis Argivis, alia Lanuvinis Ci., Damocles erat Argivus N.; pesn. v pl.= Grki: Val. Max., exurere classem Argivôm (=Argivorum) V., ter pereat (murus) meis excisus Argivis H. γ) Argolis -idis, f (Ἀργολίς) argovska, argoška, argolidska: Alcmene, puppes O.; subst. Argolis -idis, f Argolida, peloponeška pokrajina, ves polotok med Argolidskim in Saronskim zalivom: Mel., Plin. δ) Argolicus 3 (Ἀργολικός) argolidski (= ki se tiče pokrajine Argolide): mare V., urbs(=Argos) O., leo Sen. tr. nemejski lev, sinus Plin.; pesn. = grški: duces O. vojskovodje v trojanski vojni, classis O., classes Ci., navis Ci. (Arat.) ladja Argo (kot ozvezdje), gens, reges, tela V. ε) Argus 3 argovski, argoški, iz Argov: pater Pl.
b) Argos Amphilochium L. Amfiloški Arg(os), epirsko mesto, imenovano tudi Argos Amphilochi Mel. ali Argos Amphilochicum Plin.
c) Argos Pelasgicum Plin. Pelasgovski Arg(os) v Tesaliji.
č) Argos Hippium Plin. Konjski Arg(os), mesto v Davenski Apuliji, pozneje Argyripa in naposled Arpi.

arido agg.

1. suh, sušen:
campagna arida sušna pokrajina

2. pren. suhoparen

arieggiare v. tr. (pres. arieggio)

1. biti podoben (komu, čemu):
il paesaggio arieggia quello di Toscana pokrajina je podobna toskanski

2. prezračiti, prevetriti:
arieggiare le stanze prezračiti sobe

Ariūsius 3 (Ἀριουσία χώρα vinska pokrajina na Iliju) ariuzijski, hijski: Plin., Sil., vinum V.

arrosé, e [-ze] adjectif poškropljen, zalit, zalivan

région féminin bien arrosée pokrajina z obilnimi padavinami