Franja

grün zelen; Technik Metallurgie svež; grün werden pozeleneti; die grüne Minne marica; die grüne Seite leva stran; die grüne Welle zeleni val; der grüne Star zelena mrena, glavkom; jemanden grün und blau schlagen pošteno pretepsti (koga), pretepsti koga, da je ves črn; sich grün und gelb/blau ärgern hudo se jeziti, pomodreti od jeze; jemandem nicht grün sein ne biti naklonjen; dasselbe in grün ista reč; auf den grünen Zweig kommen priti na zeleno vejo; über den grünen Klee loben hvaliti na vse pretege

Hammelbeine, pl, jemandem die Hammelbeine [langziehen] lang ziehen pošteno jih napeti (komu); bei den Hammelbeinen packen poklicati (koga) na odgovornost

hard¹ [ha:d] pridevnik
trd; trden; težak, težaven, naporen; žilav, zdržljiv, odporen; močan, silen; priden, delaven, zmožen; strog, nepopustljiv, neusmiljen; trd, mrzel, oster (podnebje)
ekonomija pod težkimi pogoji, oster, visok (cena); težko razumljiv, težko izvedljiv; preudaren, trd (gospodarstvenik); rezek, močen (pijača)
slovnica trd (glas, soglasnik)

to be hard on s.o. biti prestrog s kom
to be hard upon s.o. biti komu za petami
to be a hard case biti zakrknjen
hard of belief nejeveren
hard to believe težko verjeten
hard to imagine kar si kdo težko predstavlja
hard to please ki se mu težko ugodi
a hard blow težak udarec, silen udarec
as hard as brick trd kakor kamen
šport in hard condition v dobri formi
hard drinking pijančevanje
hard of digestion težko prebavljiv
to drive a hard bargain ne popustiti pri kupčiji
hard facts neomajna dejstva
hard fare slaba in nezadostna hrana
hard of hearing naglušen
hard of heart trdosrčen
to have a hard head preudarno razsojati
to have a hard row to hoe imeti težko nalogo
hard life težko življenje
hard lines težko življenje, težko delo, zla usoda
hard liquor močne (žgane) pijače
hard lot trda usoda
hard luck nesreča, "smola"
a hard luck story jadikovanje
a hard master strog gospodar
figurativno a hard nut to crack trd oreh
as hard as nails žilav, trd kakor drenov les, trd kakor kamen
hard rain močan dež
hard swearing kriva prisega
a hard saying težko razumljive besede; predpis, ki ga je težko izpolnjevati
hard times težki časi
hard task težka naloga
to try one's hardest pošteno se potruditi
hard up na tesnem z denarjem
hard work trdo, naporno delo
hard worker priden delavec

Herennius 3 Herénij(ev), ime rimskega rodu iz Samnija. Poseb. znani so:

1. C. Pontius Herennius Gaj Poncij Herenij, zmagovalec pri Kavdiju l. 321: Ci., L.

2. C. Herennius, l. 218 triumvir pri razdelitvi zemljišč: L.

3. Herennius Bassus Herenij Bas, l. 215 senator v Noli, Hanibalu tega mesta ni hotel izročiti: L.

4. M. Herennius Mark Herenij, konzul l. 93, govornik srednjega sloga: Ci.

5. T. Herennius Tit Herenij, ugleden trgovec v Sirakuzah, usmrčen na Verovo povelje: T.

6. C. Herennius, l. 80 tribunus plebis: S. fr.

7. C. Herennius, l. 50 tribunus plebis, ki je podpiral Klodij(c)e: Ci. ep.

8. Herennius Gallus Herenij Gal, gledališki igralec, ki ga je Kornelij Balb povitezil v Gadesu: Ci. ep.

9. Herennius Macer Herenij Maker je razžalil cesarja Kaligulo in si s tem nakopal njegovo sovraštvo: Sen. ph.

10. Herennius Gallus Herenij Gal je padel kot legat v boju proti Klavdiju Civilisu: T.

11. Herennius Senecio Herenij Senekión iz Betijske Hispanije, prijatelj Plinija mlajšega, je pošteno in zvesto popisal življenje Helvidija Priska; cesar Domicijan ga je zato dal usmrtiti: T., Plin. iun. — Od tod adj. Herenniānus 3 Herenijev: coheredes Ci. ep.

hit^*2 [hit]

1. prehodni glagol
udariti, poriniti, zadeti
figurativno prizadeti; zaleteti se v
figurativno naleteti na, najti; zadeti, uganiti
figurativno ostro kritizirati, bičati (napake); doseči, uspeti

2. neprehodni glagol
tolči (at po)
slučajno naleteti (on, upon na)
zadeti (against na)
ameriško, pogovorno vžgati, teči (motor)

to be hard (ali badly) hit by biti močno prizadet od, izgubiti veliko denarja
ameriško to hit the books guliti se
pogovorno to hit the bottle pijančevati
to hit s.o. a blow koga močno udariti
to hit s.o. below the belt udariti pod pasom (boks), nepošteno se boriti, nečastno ravnati
to hit a bull's eye with a vengeance imeti predoren uspeh
to hit the ceiling (ali roof) poskočiti od jeze
ameriško, pogovorno to hit on all four cylinders dobro teči, figurativno dobro potekati
to hit s.o.'s fancy (ali taste) zadeti, uganiti okus nekoga
to hit home zadeti v živec, priti do živca
to hit s.o. home zavrniti koga, zasoliti jo komu
hit hard! močno udari!
to hit one's head against (ali upon) s.th. z glavo se zaleteti v kaj
sleng to hit the hay (ali sack) spraviti se spat
to hit the jackpot terno zadeti, priti nenadoma do denarja
figurativno to hit a man when he is down zadati udarce človeku v nesreči
navtika to hit a mine zadeti na mino
to hit the nail on the head (ali nub); ali to hit it v črno zadeti
to hit oil najti nafto
prices hit an all-time high cene so dosegle rekordno višino
ameriško to hit the numbers pool zadeti pti lotu
to hit the right road najti pravo cesto
to hit the road odpraviti se na dolgo pot
šport to hit one's stride priti v dobro kondicijo
to hit the spot pravo zadeti, zadovoljiti
ameriško, pogovorno to hit the town prispeti v mesto
pogovorno to hit it up pošteno se česa lotiti

hlebec samostalnik
1. (o kruhu) ▸ cipó, vekniV krušni peči smo spekli šest lepih hlebcev. ▸ Hat szép cipót sütöttünk ki a kemencében.
Mama je kupila 4 hlebce kruha. ▸ Anya 4 kenyércipót vett.

2. (kar je okrogle oblike) ▸ cipó, korong, vekniIz mesa oblikujte štruco ali hlebec in jo položite v namaščen pekač. ▸ Formázza a húst veknivé vagy cipóvá, és helyezze egy megzsírozott tepsibe.

3. ponavadi v dvojini, neformalno, grobo (o ženski zadnjici) ▸ tompor, ülep
S prsti se je pošteno oklenil njenih hlebcev ter jo potegnil nase. ▸ Az ujjaival belemarkolt a lány tomporába és magára húzta.

honneur [ɔnœr] masculin čast, čut za čast; ponos, dika; pluriel častne službe, dostojanstvo, častna salva, histoire insignije; najvišje karte

affaire féminin d'honneur dvoboj
homme masculin d'honneur mož beseda, človek, ki drži svojo besedo
dette féminin d'honneur časten dolg
parole féminin d'honneur častna beseda
point masculin d'honneur stvar časti
champ masculin d'honneur bojno polje, polje slave
tour masculin d'honneur častni krog (po zmagi)
garde féminin d'honneur, escorte féminin d'honneur častna straža, častno (vojaško) spremstvo
Légion féminin d'honneur Častna legija
dame féminin d'honneur dvorna dama
hôte masculin d'honneur časten gost
membre masculin d'honneur časten član
garçon, demoiselle d'honneur drug, družica (pri poroki)
honneurs pluriel funèbres, honneurs suprêmes izkazovanje poslednjih časti (pri pogrebu)
avoir tous les honneurs à cœur imeti vse visoke srčne karte
donner une réception en l'honneur de quelqu'un prirediti sprejem v čast komu
être en honneur biti v časti, biti zelo cenjen
faites-moi l'honneur de venir me voir počastite me s svojim obiskom
faire les honneurs d'une maison goste sprejemati na domu
faire honneur à sa signature, à ses engagements, à sa parole izpolniti svoje obveznosti
faire honneur à une lettre de change plačati menico
faire honneur à quelqu'un čast komu delati
faire à quelqu'un l'honneur de ... komu izkazati čast s tem, da ...
faire honneur à un repas jesti s tekom
se faire honneur, se donner l'honneur de quelque chose prilaščati si kaj, hvaliti se s čim
jurer sur son honneur prisegati pri svoji časti
reudre honneurs à quelqu'un izkazati čast(i) komu
se rendre avec les honneurs de la guerre vdati se s častnimi pogoji
mettre son honneur à zastaviti svojo čast za, da ...
piquer quelqu'un d'honneur apelirati na čast kake osebe
se piquer d'honneur à v čast si vzeti, da ...
en l'honneur de v čast, populaire zaradi
en l'honneur de quel saint? čemu? komu v čast?
pourl'honneur (le) za čast, brezplačno, zastonj
(en tout bien et) en tout honneur pošteno
sauf votre honneur z dovoljenjem, če dovolite
assurer sur l'honneur zatrjevati pri svoji časti
j'ai l'honneur de vous présenter ... imam čast, da vam predstavim ...
à tout seigneur, tout honneur, honneur au mérite čast, komur čast

hot² [hɔt] prislov
vroče, silno, močno

to blow hot and cold obračati se po vetru
to get it hot pošteno jo izkupiti
to give it s.o. hot strogo koga kaznovati ali ozmerjati
hot on the heels tesno za petami
the sun shines hot sonce pripeka

hueso moški spol kost; koščica, pečka; malovredna stvar; trud, breme, (glavna) težava

hueso maxilar čeljustnica
la sin hueso (fam) jezik
a otro perro con eso hueso to pripovedujte (natvezite) komu drugemu!
róete eso hueso pri tem se boš pošteno (s)potil
costal de huesos okostnjak, okostje
helado hasta los huesos do kosti premražen, trd od mraza
estar en los huesos biti sama kost in koža
quedarse en los huesos do kosti shujšati
romperle a uno los huesos koga pošteno premlatiti
tener los huesos duros biti prestar (para za)
tener los huesos molidos biti zelo zdelan

hump² [hʌmp] prehodni glagol
zgrbiti (često z up)
potreti, spraviti v slabo voljo
ameriško, sleng potruditi se
avstralsko nositi na hrbtu, na ramah

to hump one's back ujeziti se
ameriško, sleng to hump it; ali to hump o.s. pošteno se lotiti

imeti ga pod kapo frazem
(biti pijan) ▸ fejébe száll az ital, van néhány atmoszféra benne, becsíp
Peli so le še v nočeh, ko so ga imeli pod kapo ali jih je nosila luna. ▸ Már csak azokon az éjszakákon daloltak, amikor a fejükbe szállt az ital vagy, amikor alvajártak.
Ker ga je imel pošteno pod kapo, je preveč pritiskal na plin. ▸ Mivel már volt benne néhány atmoszféra, túlságosan rálépett a gázpedálra.
Bili so glasni, precej so ga imeli že pod kapo. ▸ Hangoskodtak, már eléggé be voltak csípve.
Imel ga je že toliko pod kapo, da se mu je jezik zapletal. ▸ Annyira a fejébe szállt az ital, hogy akadozott a nyelve.

importance [ɛ̃partɑ̃s] féminin važnost, pomembnost; višina (vsote); obseg (škode); ugled, vpliv; šopirjenje, postavljanje

d'importance pomemben, močnó
sans importance brez važnosti, brez pomena, nepomemben
de la plus haute importance nad vse važen ali pomemben
attacher, mettre de l'importance à quelque chose pripisovati važnost čemu
avoir de l'importance biti važen ali pomemben
se donner des airs d'importance važnega se delati, postavljati se
prendre de l'importance postati važen ali pomemben
rosser quelqu'un d'importance koga pošteno premlatiti

intemerata f ostra graja:
fare un'intemerata a qcn. koga pošteno ošteti

in-vītō -āre -āvī -ātum (prim. invītus) vabiti, povabiti, pozvati, v goste (po)vabiti, v gosti (po)vabiti;

1. abs.: Ter., Ci., L., Suet., invitandi causa suos adducunt C.; z obj.: Rubrius istius comites invitat Ci., cum magistratum invitasset Ci.; z navedbo smeri: domum (suam) L., S., N., ad te improbos Ci., ad cenam (prandium) Ci., L., Vitr., Ph., ad convivium magnum Ambr., ad nuptias Iust., in hospitium L., amicos in provinciam Ci.; s finalnim stavkom: Suet., invito eum, ut apud me deversetur Ci.

2. sinekdoha (po)gostiti; z navedbo kraja (kje?): hospitio invitabit (te) Ci., domo Ci., qui senatorem populi R. tecto non invitet Ci., invitati hospitaliter per domos L.; pesn.: invitat genialis hiems V. vabi k praznovanju, da si godijo, da si dobro strežejo; na vprašanje s čim: aliquem epulis L., aliquem olusculis pomisque Gell., aliquem magnis poculis Pl. komu napi(va)ti; metaf. šalj.: istunc istic (clavis) Pl. pošteno naklestiti; modalno: aliquem liberaliter, benigne Ci., comiter inv. L.; refl. goditi si, (dobro) si streči, najesti ali napiti se: se cibo vinoque i. S., se largissime Suet., invitavit sese in cenā plusculum Pl.

3. metaf. k čemu ali na kaj (vljudno) poz(i)vati, (po)klicati, (po)vabiti, spodbuditi (spodbujati), vzbuditi (vzbujati): cum te et fortuna tua ad dignitatem invitet Ci., multis rebus ad pacem a nobis invitatus est Antonius Ci., res ipsa me aut invitabit aut dehortabitur Ci., vultūs vestri me invitant Ci., ingenia, quae gloriā invitantur Ci., somnos invitare H., O. spanec privabljati, appetitum animi Ci., praemiis eos invitabat Ci., pretiis animos V., hostes ad deditionem Hirt., aliquem in legationem Ci. da bi sprejel legatsko mesto, ad dimicandum Auct. b. Afr.; z dat. smeri: Aenean solio V. na prestol, hostem moenibus V. v mesto; pesn. z inf.: invitat decedere ripa calori O., ieientare nulla invitat Afr. fr.

Opomba: Star. cj. pf. invitassitis = invitaveritis Pl.

ir-rigō (in-rigō) -āre -āvī -ātum

1. tekočino kam napelj(ev)ati, spelj(ev)ati: figat humo plantas et amicos inriget imbres V., aquam in areas Cat., amurcam ad arbores Cat.; pesn.: Venus Ascanio per membra quietem inrigat V. (gr. τοῖσι δ' ἐφ' ὗπνον ἔχευε Hom.).

2. namočiti (namakati), omakati, napojiti (napajati), poplaviti (poplavljati): Macr., Front., Aegyptum Nilus inrigat Ci., fontibus hortulos inrigare Ci., fibras radicis O., circus Tiberi irrigatus L., poplavljen, iugera L prati Ci., haec terra non magnis nec navigabilibus fluminum alveis irrigatur Sen. ph., solum aquis i. Col.; metaf. (o)krepčati, (p)oživiti ((p)oživljati), otaviti (otavljati): sopor inrigat artūs V., membra sopore irrigata Lact., sol irrigat caelum candore Lucr. napolnjuje, lanugo flora nunc (genas) demum irrigat Acc. fr., haec tu si voles per aures pectus irrigarier Luc. fr., ut studiosi iuvenes lectione severā irrigarentur Petr.; šalj.: aliquem plagis i. Pl. koga pošteno naklestiti.

izkupíti (-im) perf.

1. (dobiti, iztržiti) ricavare, incassare

2. pog. pren. ricavare, rimediare; buscare:
izkupiti klofuto rimediare uno schiaffo
pren. pošteno jo je izkupil si è preso una solenne batosta

jambe [žɑ̃b] féminin krak, noga; steber, podpornik

jambe artificielle, articulée umetna noga
jambes cagneuses, en manches de veste iksaste noge
jambe de force podpornik pri strešni gredi
gras masculin de la jambe meča
par-dessous la jambe igraje, brez truda, v spanju
n'aller que d'une jambe (figuré) ne priti naprej
avoir bonne jambe imeti dobre noge, biti dober pešec
avoir les jambes cassées, brisées ne več moči hoditi
avoir la jambe bien faite imeti lepe noge
n'avoir plus de jambes ne več nog čutiti od utrujenosti
couper, casser bras et jambes à quelqu'un (figuré) koga popolnoma onemogočiti, uničiti
courir à toutes jambes teči, kar noge neso
je te donnerai des jambes (figuré) te bom nagnal, ti bom že pokazal
la peur donne des jambes strah požene moč v noge
faire jambe de vin (populaire) nalesti se ga
faire quelque chose par-dessous la jambe napraviti kaj malo vestno
faire des ronds de jambe koketno se vesti
jeter un chat aux jambes de quelqu'un komu polena pod noge metati
jouer des jambes, prendre ses jambes à son cou hitro stopiti, teči, bežati
jouer quelqu'un par-dessous jambe imeti lahek posel s kom
passer la jambe à quelqu'un komu nogo podstaviti
rompre quelqu'un bras et jambes koga pošteno premikastiti
tenir la jambe à quelqu'un (populaire) gnjaviti, »moriti« koga
je ne peux plus tenir sur mes jambes ne morem se več držati na nogah
tirer dans les jambes de quelqu'un koga zahrbtno napasti
tirer, traîner la jambe de fatigue s težavo hoditi
traiter quelqu'un par-dessous jambe omalovaževati koga, zviška gledati na koga
cela me fait, fera une belle jambe (ironično) od tega imam pa res kaj!
cela ne vous rend pas la jambe mieux faite to vam prav nič ne koristi
quand on n'a pas de tête, il faut avoir des jambes kdor nima v glavi, ima v petah

jelly¹ [džéli] samostalnik
žele, želatina

to beat s.o. into a jelly pošteno koga premlatiti

jesti [é] (jem) pojesti essen; (hraniti se) speisen, essen, sich nähren (von); (obedovati) tafeln, razkošno: schlemmen; v lokalu: auswärts essen
jesti naprej weiteressen
jesti pred drugimi voressen
jesti a la carte nach der Karte essen
veliko/malo jesti ein starker/schwacher Esser sein
pošteno jesti dem Essen zusprechen
malo jesti wie ein Spatz essen
jesti kot mlatič fressen wie ein Scheunendrescher
jesti iz roke aus der Faust essen
figurativno jesti komu iz roke (jemandem) aus der Hand fressen
kdor ne dela, naj ne je wer nicht arbeitet, soll auch nicht essen

jih (= njih) ➞ → oni; v frazah: klofute, udarci
dati/dobiti jih okoli ušes eins hinter die Ohren geben/kriegen
dati/dobiti jih po nosu eins auf die Nase geben/ kriegen
dati jih po prstih (jemandem) auf die Finger klopfen
fasati jih Schläge einstecken, Keile kriegen, die Jacke voll kriegen
pošteno jih napeti komu (jemandem) die Hammelbeine [langziehen] lang ziehen