Franja

simmer [símə]

1. samostalnik
počasno vrenje (kuhanje)
figurativno zadrževana jeza (ogorčenost ipd.)

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
počasi (se) kuhati, tiho vreti, kipeti
figurativno vreti, kipeti (with od)
s težavo se zadrževati, komaj krotiti (zadrževati) (jezo ipd.)

to simmer with anger kipeti (pihati) od jeze
to simmer down umiriti se, ohladiti se
to simmer over prekipeti

slow-burning stove [slóubə:niŋ stóuv] samostalnik
počasi goreča peč

slow-match [slóumæč] samostalnik
vžigalna vrvica; stenj, ki počasi gori

sluggish [shgiš] pridevnik (sluggishly prislov)
počasen, len; ki stagnira, medel, mrtev (tržišče, sezona)
medicina počasi delujoč, len (organ); leno tekoč (reka itd.)

sobbollire v. intr. (pres. sobbollo) počasi vreti, kuhati:
agr. fieno sobbollito sparjeno seno

soffriggere^*

A) v. tr. (pres. soffriggo) kulin. ocvreti, popražiti

B) v. intr. kulin. počasi pražiti, cvreti se

spissi-gradus 3 (spissus in gradī) počasi korakajoč: hos duco homines spissigradissimos Pl.

stew¹ [stju:] samostalnik
dušeno, počasi kuhano meso ali jed; ragu, razkosano meso v omaki; enolončnica
figurativno, sleng veliko razburjenje, zadrega, zmešnjava; neprijeten, zaskrbljujoč položaj; osuplost, jeza

Irish stew dušeno koštrunovo meso s krompirjem, fižolom in čebulo
to be in a stew figurativno biti zaskrbljen, zbegan, v stiski, v (velikih) težavah

stew² [stju:] prehodni glagol & neprehodni glagol
dušiti (se) v pari (o mesu itd.), počasi (se) kuhati, pariti se, cvreti se od vročine
sleng zelo se učiti, "guliti se"

stewed apples jabolčna marmelada
stewed pears hruškov kompot
the tea is stewed čaj je pretemen in grenak
let us go, we are stewing here pojdimo, tu se dušimo (od vročine)
to stew in one's own juice (grease) cvreti se v lastni masti, figurativno biti prepuščen svoji usodi
let them stew in their own juice naj sami pojedo kašo, ki so si jo skuhali

strascicare

A) v. tr. (pres. strascico)

1. vleči, vlačiti:
strascicare le gambe noge vleči za seboj (od utrujenosti, oslabelosti)

2. pren. delati počasi, brezvoljno:
strascicare il male odlašati z zdravljenjem

3. pren. izgovoriti, izgovarjati nerazločno; zategovati besede

B) ➞ strascicarsi v. rifl. (pres. mi strascico) vleči, vlačiti se

swoon [swu:n]

1. samostalnik
omedlevica, nezavest

she went off in a swoon padla je v nezavest

2. neprehodni glagol (često swoon away)
onesvestiti se, omedleti (for, with od, zaradi)
poetično (tudi swoon down) počasi se izgubljati, izginjati, slabeti, ponehavati; spuščati se (to, into do, v)

tābificābilis -e (tābificus) počasi razjedajoč, počasi uničujoč: letum Acc.

tābifluus 3 (tābēs in fluere)

1. počasi gineč, počasi ginevajoč: corpus Prud.

2. počasi razjedajoč, počasi uničujoč: morbus Ven.

taljízgalo s slabš. kdor počasi in nejasno govori, kdor žlevi

taljízgati tàljīzgām slabš. počasi in nejasno govoriti, žleviti

tardigrade [-digrad] adjectif ki počasi hodi (zoologie), masculin pluriel lenivci

tardi-gradus 3 (tardē in gradī) počasi stopajoč, počasen: Isid., quadrupes tardigrada agrestis humilis aspera, brevi capite, cervice anguina, aspectu truci Pac. ap. Ci.

tardi-locus (tardi-loquus) 3 (tardē in loquī) počasi govoreč: summa ergo summarum haec erit: tardilocum esse te iubeo Sen. ph.

tard-ingemulus 3 (tardē in ingemere) počasi vzdihujoč: corpore pectoreque undique obeso ac mente exsensa, tardingemulo (v novejših izdajah tardigenuclo; gl. to besedo) senio obpressum Laevius ap. Gell.

tardi-pēs -pedis (tardē in pēs) počasi hodeč, hrom, šepav (kot Vulkanov vzdevek): quin et Tardipedi sacris iam rite solutis nube nova seritur caeli pendentibus undis Gongylis Col. (poet.), deus Cat.