Franja

Zadetki iskanja

  • Latobrīgī -ōrum, m Latobrígi, germansko pleme na desnem bregu Rena v južnem delu današnje pokrajine Baden, sosedje Helvetijcev: C.
  • Leleges -um, acc. -as, m. (Λέλεγες) Lélegi, predgrško (pelazgijsko) pleme, ki je prebivalo raztreseno po Grčiji (Bojotija, Megara, Pilos, Fokida, Lokrida itd.) in Mali Aziji: V., O., Lucan., Plin. Od tod adj.

    1. Lelegēis -idis, f (Λελεγηΐς) léleška, ázijska: nymphae O.; kot subst. = Lelegéida = Léleško (mesto), staro ime Mileta (po njegovih nekdanjih prebivalcih): Plin.

    2. Lelegēius 3 (Λελεγήϊος) léleški, mégarski: moenia (= Megara) litora O.
  • Lemovīcēs -um, n Lemovíki, kelt. pleme v Akvitaniji, njihovo glavno mesto Augustoritum Avgustorít (zdaj Limoges; v današnjem imenu je še ohranjeno ime plemena): C., Plin.
  • Lemoviī -ōrum, m Lemóvijci, germ. pleme ob Baltiškem morju, sosedje Rugijcev: T.
  • Lentiēnsēs -ium, m Lentiéni, alamansko pleme: Amm.
  • Lepontiī -ōrum, m Lepóntijci, kelt. planinsko pleme v Cisalpinski Galiji ob Renovih izvirih (v dolini, zdaj imenovani Val Leventina): C., Plin. Od tod subst. Leponticus -ī, m Lepóntijec: occĭdis et tristi, pugnax Lepontice fato Sil.
  • Leucī -ōrum, m Lévki, kelt. pleme v Belgijski Galiji; njihovo glavno mesto Tullum Tul (zdaj Toul): C., Plin., T. Sg. Leucus -ī, m Lévk (kolekt.): Lucan.
  • Leuconicus 3 (Leuconēs ali Leucī, galsko pleme) levkónski: lanae, sagae Mart.; subst. Leuconicum -ī, n levkónska volna: Mart.
  • Levācī -ōrum, m Leváki, germ. pleme v Belgijski Galiji blizu današnjega Genta ali Loewena: C.
  • Lexoviī -ōrum, m Leksóvijci, kelt. pleme v Lugdunski Galiji (današnji Normandiji) ob izlivu reke Sekvane z glavnim mestom Noviomagus, zdaj Lisieux; v tem imenu je še ohranjeno njihovo ime: Ci., Plin.
  • Libuī -ōrum, m Líbujci, Libučáni, kelt.-ligursko pleme v severni Italiji (Gallia Transpadana): L. Soobl. Libici -ōrum, m Líbiki: L.
  • Libyes Aegyptiī -ōrum, m egiptovski Líbijci, pleme na zahodu notranje Libije: Mel.
  • Libyphoenīces -um, m (Λιβυφοίνικες) Libifeničáni, pleme libijsko-feničanskega rodu v feničanskih naselbinah ob obali severne Afrike in v južni Hispaniji: L., Plin.
  • Ligurēs -um, m Líguri, Ligúr(ij)ci, italsko pleme okrog Genove, razvpito po malopridnosti in sleparstvu: Ci., V., L., Plin.; meton. = ligúrsko ozemlje: terrae motūs in Liguribus Ci., Hannibal in Ligures … concessit, venienti in Ligures Hannibali L. Sg. Ligus (pozneje Ligur) -guris, m in f Ligúrec, Ligúrka, kot adj. ligúr(ij)ski: intercessit Ligus iste nescio qui Ci., vane Ligus V., tonse Ligur Lucan., femina Ligus T., Ligus ora Pers. — Od tod

    1. subst. Liguria -ae, f dežela Ligúrija, Ligúrsko: Plin., T., Fl.

    2. adj.
    a) Ligusticus 3 ligúr(ij)ski: ager, mons Varr., montes Sid., mare, ora Plin., saxa Iuv.; subst. Ligusticum (ligusticum) -ī, n bot. luštrek, levstek, velestíka (Ligusticum levisticum Linn.): Col., Plin. Popačena soobl. lecisticum -ī, n: P. Veg.
    b) Ligustīnus 3 ligúr(ij)ski: ager, montes, scutum L.; subst. Ligustīnī -ōrum, m Ligustíni = Líguri: Plin.
    c) Ligustis -tidis ligúr(ij)ska: humus atque gens Sid.
  • Lingonēs -um, acc. -ăs, m Língoni, keltsko pleme na meji med Lugdunsko in Belgijsko Galijo med Senoni in Sekvani; njihovo glavno mesto Andematunnum, pozneje Lingones (zdaj Langres; v imenu je še ohranjeno ime plemena): C., Lucan., Plin., T.; pozneje priseljenci v severno Italijo: L. Sg. Lingonus -ī, m Língon: Mart., T. — Od tod adj. Lingonicus 3 lingónski: Plin., Mart.
  • Lōtophagī -ōrum in -phagōn (-phagûm) m (Λωτοφάγοι) Lotofági = „Lotojedci“, „jedci lotosov“; po bajki zelo gostoljubno afriško pleme ob mali Sirti, kjer je lotos še dandanes živilo: O., Mel., Plin., Hyg., Sil., Amm.
  • Lugiī (Ligiī, Lygiī) -ōrum, m Lúgijci (Lígijci), germ. pleme v današnji Šleziji: T.; sg. Lugius (Ligius, Lygius) -ī, m kolekt. Lúgijec (Lígijec): T.
  • Lycāonēs -um, m (Λυκάονες) Likaónijci, pleme v Mali Aziji med Kapadokijo, Kilikijo in Pizidijo, po mitu imenovano po arkad(ij)skem kralju Likaonu: Ci., Mel., Plin. Od tod adj. Lycāonius 3 (Λυκαόνιος) likaónijski: Lycaonius Erichaetes V.; subst. Lycāonia -ae, f (Λυκαονία) pokrajina Likaónija: Varr., Ci. ep., L., Plin., Iust., Vulg.; adv. Lycāonicē likaónijsko: dicentes Vulg.
  • Lyncēstae -ārum, m (Λυγκησταί) Linkésti, pleme v jugozahodni Makedoniji: L., Plin.; sg. Lyncēstēs -ae, m Linkést, poseb. Aleksander, sorodnik Aleksandra Velikega: Cu., Iust. V pokrajini, kjer je to pleme živelo, je izviral upijanjajoč studenec kiselkastega okusa, imenovan Lyncēstis aqua Plin. ali Lyncēstius amnis O., Sen. ph. (po nekaterih izdajah Lyncēius amnis) ali Lyncēstus fōns Vitr. Linkéstida, Linkéstij, Linkést, linkéstijski studenec.
  • Macae -ārum, m (Μάκαι) Máki

    1. afriško pleme blizu Sirt: Mel., Plin., Sil. Sg. Macēs -ae, acc. -ēn, m Mák: Sil.

    2. ljudstvo v severovzhodni Arabiji: Plin., Mel., Amm. (z obl. Maces).
Število zadetkov: 425